Stephen Koch, esejist in zgodovinar, v svoji knjigi Dvojna življenja podrobno opiše nastanek in brutalnost, pa tudi sprevrženost in mojstrsko sprijenost sovjetske idejne vojne zoper zahodni svet v luči oblikovanja stalinističnega režima. Prvo poglavje začne s pomenljivim naslovom Laganje za resnico. In opiše temeljno načelo komunistične doktrine: nasprotniku očitaj natanko tisto, kar počneš sam. Če torej kradeš, za kradljivca obtoži razrednega sovražnika. Če sam lažeš, ga obtoži, da je lažnivec. Kajti medtem, ko bo on javnosti razlagal, da to ni res, boš ti s svojo lažjo prepričal že toliko ljudi, da bodo na koncu verjeli tebi, ne njemu. Seveda pa si moraš pred tem zagotoviti dovolj močne zvočnike.
Oziroma medije, kot v knjigi posebej poudari Koch.
Pa se vrnimo za dve leti nazaj. Pisal se je 22. april leta 2022. Rekordna, skoraj 70 % udeležba na državnozborskih volitvah, zmagala je Svoboda, so rekli. Blagodejnost volitev je, da pomenijo nek presek. Nek reset, ko se vse začne na novo, ali pa potrdi opravljeno delo. In vsak začetek, ali pa nadaljevanje dela z javno podporo spremlja prešernost, optimistično pričakovanje. Podobne občutke s sicer manjšo intenzivnostjo doživljamo ob prelomu leta. Začetek januarja, čeprav po navadi mrzel, že zaradi začetka novega cikla prinese nekaj optimizma. Oziroma bi ga vsaj moral.
Ste torej danes optimistični?
Skozi celotno kampanjo so se Robert Golob ter njegovi potencialni koalicijski partnerji glasno zaklinjali, kako bodo Sloveniji vrnili vladavino prava, kako bodo ponovno vzpostavili pravno državo. To je bil “leitmotiv” njihove celotne kampanje. Spomnimo se besed Urške Klakočar Zupančič ob razglasitvi rezultatov: “Gre za praznik demokracije in praznik za vse ljudi, ki si želijo svobodnega življenja. Živeli bomo v državi, kjer bodo vsi spoštovani, kjer bodo spoštovane človekove pravice in kjer bo veljala vladavina prava.”
V enem od prvih nastopov po oblikovanju vlade je Robert Golob še posebej podčrtal pomen vladavine prava: “Vlada se je zavezala, da bo vzpostavila učinkovito pravno državo v Sloveniji. Pravno državo, ki ji nismo bili priča v zadnjih dveh letih.” Kdo ne bi upal, da bo res tako! Kajti če smo si v čem edini – ne glede na politični nazor, smo si v zavedanju, da pravna država pri nas ne deluje. Da v Sloveniji ni vladavine prava in da pred zakonom očitno nismo vsi enaki. In ta občutek razžira temeljno podstat zaupanja v sistem in demokratično ureditev. Je nekaj najbolj škodljivega za prihodnji razvoj družbe kot skupnosti.
Skoraj dve leti je od tedaj, ko je parola o “ponovni vzpostavitvi pravne države” zmagala na volitvah. Zdaj je že čas, ko lahko preverimo, kako se je vlada Roberta Goloba izkazala.
Poglejmo na treh primerih, kako priseganje na pravno državo deluje v praksi.
Slovenija je s prvim januarjem zasedla mesto nestalne članice v Varnostnem svetu. Kolosalna priložnost, da se s pomočjo diplomacije aktiviramo na področjih, kjer lahko kot država uveljavimo svoje prednosti. Zaradi nevtralne nacionalne agende imamo možnost, da kot pošteni pogajalec pomagamo iskati kompromise in rešitve za krizna žarišča. Pri tem moramo, kot je v enem od intervjujev pravilno sugerirala predsednica republike, držati nevtralno vlogo oziroma se ne smemo preveč očitno postavljati na eno ali drugo stran.
Besede zunanje ministrice, predsednika vlade ali predsednice republike so od 1. januarja besede predstavnika članice Varnostnega sveta. Zato bodo izjave (vedno) deležne odmeva. Če ne javnega, pa za zaprtimi vrati. Zato bi morala Tanja Fajon skrbno izbirati besede. Bolj kot jih je doslej.
Kar nekaj razprave je dvignila odločitev vlade (na predlog Ministrstva za zunanje in evropske zadeve), da Slovenija aktivno sodeluje v postopku pred Meddržavnim sodiščem, ki se nanaša na očitano sporno delovanje Izraela v Gazi in na Zahodnem bregu. V nasprotju s pričakovanji Slovenija za osrednjo aktivnost članstva v Varnostnem svetu ni izbrala vojne v Ukrajini, kjer bi lahko igrala pomembno vlogo tudi zato, ker je hkrati članica EU in tako neposredno vpliva na odločevalski proces starega kontinenta. Morda jo je od tega odvrnilo zavedanje, da bi morala v tem primeru postavljati pod vprašaj delovanje agresorja – stalne članice Rusije, če bi želela slediti mirovniški usmeritvi zunanje politike Republike Slovenije. Tako je na primer delovala Estonija med svojim nedavnim mandatom.
A Tanja Fajon je raje izbrala bližnjevzhodni mirovni proces. Bližnjevzhodna kriza traja že skoraj 60 let, in do danes ni bilo junaka, ki bi jo rešil. Še najbližje rešitvi je bil ameriški državni sekretar James Baker, a so volitve ameriškega predsednika 1992 preprečile podpis sporazuma, Clintonova administracija pa je začrtala nov poskus z dogovorom iz Osla, a je kasneje propadel zaradi atentata na izraelskega predsednika vlade Jicaka Rabina. Vprašanje miru na tem delu sveta je eskaliralo po terorističnem napadu Hamasa na Izrael in posledično vojaški operaciji izraelske vojske na območju Gaze.
Nekaj drži. S članstvom v Varnostnem svetu zraste tudi teža Slovenije v svetu. Oziroma domet njenih besed (in dejanj). Ampak po isti logiki lahko vpliv države zaradi besed (ali dejanj) tudi drastično zmanjša njeno težo ozirom vpliv v mednarodnih odnosih. Tega se je treba zavedati. Besede zunanje ministrice, besede predsednika vlade ali predsednice republike so od 1. januarja besede predstavnika najpomembnejšega organa multilateralne svetovne organizacije. Zato bodo izjave (vedno) deležne odmeva. Če ne javnega, pa za zaprtimi vrati. A zato nič manj usodnega. Iz tega razloga bi morala Tanja Fajon skrbno izbirati besede. Bolj kot jih je v teh prvih dneh novega leta.
Ni težava, če se je Slovenija priglasila k postopku pred ICJ za oblikovanje svetovalnega mnenja glede posledic delovanja Izraela na človekove pravice na zasedenih palestinskih ozemljih. Pri tem je celo zamudila rok za prijavo, a je sodišče intervencijo vseeno dovolilo. In tudi ni edina evropska država, ki je prijavila svoj prispevek. Italija, Nemčija, Španija, Češka, Irska, Luksemburg in Madžarska so že poslale pisno intervencijo. Intervencija Slovenije bo zgolj ustna.
Težava je, kakšna sporočila ob tem daje zunanja ministrica.
V intervjuju z CNN je bila Tanja Fajon zelo eksplicitna. “V Gazi se soočamo s kršitvami mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic, kar je jasno.” Za domačo javnost je ta (ne)diplomatska odločnost verjetno privlačna. Za članico Varnostnega sveta pa … No, nisem najbolj prepričan. Poglejmo, kako je o isti temi govoril britanski zunanji minister David Cameron (ki mu zagotovo ne moremo očitati pomanjkanja diplomatskih izkušenj): “Če me vprašate, ali me skrbi, da je Izrael sprejel ukrepe, ki bi lahko bili v nasprotju z mednarodnim pravom, ker je bil ta in ta objekt bombardiran. Da, seveda me to skrbi. Vsak dan gledam, kaj se je zgodilo, in se sprašujem, ali je to v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom, ali so Izraelci storili kaj več, da bi se izognili žrtvam.”
Opazite nianso? Ona ve, da je šlo za kršitev, on pa je izrazil resno skrb. In obe državi sta prijavili svojo intervencijo pred Meddržavnim sodiščem. In obe državi hkrati sedita v Varnostnem svetu.
Problem izjave Tanje Fajon se skriva v dejstvu, ki ga sicer pravilno izpostavi MZEZ v svojem spročilu za javnost, s katerim slovensko javnost obvesti o priglasitvi Slovenije k sodelovanju pri postopku pred sodiščem. Tam namreč v zvezi s postopkom zoper Izrael, ki ga je pred istim sodiščem sprožila Južnoafriška republika, zapišejo: “Samo sodišče je tisto, ki lahko odloči o tem, ali določena dejanja pomenijo genocid ali ne. Nobena država, organizacija ali politični predstavnik nima mandata, da to stori namesto sodišča.” In enako velja za kršitev humanitarnega prava ter prava človekovi pravic. Sodišče je tisto, ki bo odločilo. Zato so združeni narodi tudi odprli svetovalni postopek pred sodiščem. In zato Davida Camerona skrbi, a nič bolj eksplicitnega, dokler ne odloči sodišče. Za tiste, ki so še dve leti nazaj glasno prisegali na vladavino prava – če bi bilo tako jasno, kot pravi Tanja Fajon, postopka pred sodišče sploh ne bi bilo potrebno sprožiti.
+++
Še ena ministrska kolegica Tanje Fajon je v teh dneh prepričana, da ima prav. Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan. Tako je prepričana v nakup nove sodne stavbe za 4-kratno prvotno ceno, da ni zahtevala niti cenitve (prihranila je nekajtisoč evrov!). Prav tako ni preverila podatkov o dejanski velikosti stavbe pri Geodetski upravi (je 1000 m2 premajhna, da bi zadostila potrebam sodišč). In kot pravosodna ministrica, ki skladno s predvolilnimi obljubami ponovno vzpostavlja vladavino prava, prodajalcu nepremičnine zaupa do te mere, da si stavbe ni šla niti ogledati, čeprav je (lastnoročno) podpisala klavzulo videno-kupljeno, ki (kot pravnica to že ve) onemogoča kasnejše sklicevanje na neustreznost ali nepravilnosti oziroma poškodbe na predmetu nakupa.
Očitno se je nekomu zelo mudilo. Ministrica je pogodbo podpisala 28.12., denar pa nakazala na zadnji delovni dan iztekajočega leta, torej 29.12.. Ne kdorkoli – pravosodna ministrica! Torej nekdo, ki naj velja za vrhovnega pravosodnega puritanca. V vladi, ki je prisegla na to, da bo povrnila pravno državo. Kupi stavbo za sodnike, ki je premajhna, predraga, pa še sodnikov, ki naj bi delali v njej, ni o tem nič obvestila. S pogodbo, ki ne zadosti standardom skrbnega upravljanaj z javnim denarjem.
No, glede na to, da je začetek leta, ko smo (še) optimistični, lahko celotni pripetljaj, če imamo močne zvočnike, zapišemo tudi na bolj optimistični način. Na primer: vprašajte se, kaj ste vi naredili za državo 28. in 29.12? Nič? Dominika Švarc Pipan pa je. Na dan, ko so bili razen dežurnih služb ostali državni uslužbenci v mislih in/ali dejanjih na dopustu, je ona lastnoročno podpisala pogodbo o nakupu nepremičnine za 8 milijonov evrov našega denarja. Deloma zakurjena stavba z razbitimi okni, na sicer ne najbolj ustrezni lokaciji, bo potrebovala še približno 2 milijona evrov investicij, kar pomeni, da je ministrica s svojim podpisom zagotovila, da denar kroži. Direktorju podjetja s pomenljivim imenom Rezidenca Rajski vrt d.o.o., ki je bilo leta 2019 ustanovljeno z minimalnim osnovnim kapitalom 7.500 evrov, tik preden je predmetno nepremičnino kupilo za 1,7 milijona evrov, do nakazila ministrice Švarc Pipan pa praktično ni poslovalo, smo z našim denarjem polepšali praznike. Predstavljajte si samo, kako optimistično je lastnik firme zajadral v leto 2024!
Kako je ministrica za pravosodje (!) sploh mislila, da to ne bo prišlo na dan? Da ne bo celotni Sloveniji jasno, da zadeva smrdi do neba!? Takšne “tik pred zdajci” sumljive transakcije izvaja ravno pravosodna ministrica vlade, ki je prva poklicana k vzpostavljanju pravne države?!? In da bo mera še večja, sedaj ministrica prosi sodno vejo oblasti, naj se začne ukvarjati z zadevo in jo reši. Ker da je zanjo zadeva zaključna.
Že dobri dve desetletji sem v politiki, pa še nobena vlada januarja ni imela odprtih toliko front, aktualnih toliko afer, ki si jih je sama zakuhala, kot ravno ta vlada, ki naj bi v deželo prinesla svobodo in vladavino prava.
Reši naj jo torej taista sodna veja oblasti, ki ji vlada odreka z ustavno odločbo naloženo zvišanje plač?! Kot bi bral dramo absurda. Če predsednik vlade zmaga na volitvah z obljubo povrnitve pravne države, potem pa ne poskrbi za udejanjanje najbolj elementarnega dela spoštovanja vladavine prava – uveljavitve odločbe Ustavnega sodišča, ki mora biti točka 1. na seznamu pravne države, potem pade vse. Ni preseneljivo, da so sodniki v pismu predsednici Evropske komisije in predsednici Evropskega parlamenta zapisali: “Predstavniki izvršilne in zakonodajne oblasti so tako zlorabili svojo moč v posmeh nam, sodnikom, in v veliko sramoto vseh.” Zdi se, kot da “dvojna življenja” iz knjige Stephena Kocha v začetku leta 2024, ko naj bi bili (še) optimistični, gledamo kar v živo, v obličju premierja in ministrov te vlade.
+++
Vstopamo v tretje leto aktualne vlade. Po volilni zmagi Roberta Goloba je bil marsikdo v Sloveniji zelo optimističen. Pred enim letom, januarja 2023 jih je bilo ob napovedanih potrebnih reformah in ob dejstvu, da gre za (številčno) najmočnejšo koalicijo v zgodovini Slovenije, še vedno precej optimističnih.
Kaj pa januarja 2024? Že dobri dve desetletji sem v politiki, pa še nobena vlada januarja ni imela odprtih toliko front, aktualnih toliko afer, ki si jih je sama zakuhala, kot ravno ta vlada, ki naj bi v deželo prinesla svobodo in vladavino prava. Štrajk sodnikov in zdravnikov, konec januarja tudi zaposlenih na upravnih enotah. Vsak teden novi davki, tako da v usodo vdani gospodarstveniki pravijo, da bo največji uspeh te vlade v letu 2024, če bo na gospodarskem področju naredila – nič.
Da o poročilu KPK zaradi domnevnega posega predsednika vlade v kadrovanje na Policiji sploh ne govorim. V manj kot dveh letih je Robert Golob zamenjal 5 od svojih 11 ministrov. Kako sploh zaupati predsedniku vlade, ki se je zmotil kar pri polovici ekipe, ki si jo je sam izbral?!? Danes razumemo tudi, zakaj je pred volitvami nonšalantno razlagal, da nižji davki na plače njemu nič ne pomenijo. Tudi vam ne bi, če bi imeli so(n)čni biznis z državno firmo, ki vam mesečno prinese 10 tisočakov, ne da bi mignili s prstom.
In še o glavnem argumentu predsednika vlade, ki na kritike o delovanju vlade odgovarja, da so mu volivci zaupali mandat z rekordno podporo, da izvaja program. Tudi ta teza drži natanko toliko, kot njegovo udejanjanje pravne države. Namreč, ta vlada izvaja zelo prepoznaven program. Prav vsi ukrepi, ki jih je aktualna vlada sprejela, so ukrepi iz socialistične agende koalicijske stranke Levica. In, gospod Golob, vam so volivci namenili podporo za sredinski program, ukrepi, ki ste jih sprejemali v zadnjem letu in pol pa so prav vsi iz orodjarne stranke, ki je na volitvah dobila samo dobre 4 odstotke.
Ko smo takole optimistični v začetku novega leta, se spomnimo še na skoraj ponarodelo izjavo aktualnega premierja. Tisto o plesu. Takrat, preko video povezave je ob svoji veliki zmagi dejal: “Danes ljudje plešejo, jutri pa se začne nov dan in jutri bomo začeli trdo delati, da upravičimo to zaupanje, to je naša zaveza. Gremo plesat.”
Ne vem, kako je z vami, če se kaj vrtite te dni. Sam se ob tem legendarnem povabilu spomnim predvsem na povabilo Uršiki zali iz Prešernovega Povodnega moža. Vemo, kako se je končalo:
To reče, hitreje sta se zasukála,
in dalje in dalje od pôda spustila,
na bregu Ljubljance se trikrat zavila,
plesáje v valove šumeče planila.
Vrtinec so vidli čolnarji dereč;
al Uršike videl nobeden ni več.
Zdi se da v tem letu nekdo pleše – zadnji ples …
Naša ex brača bi rekli: Jeb** bi se, al da joj ne uđe.
Po slovensko: S tujim kur** po koprivah.
To je tale vaš Logar. Lepo od portala + da mu da prostor, ampak mene ne prepriča. Verjamem da ima uredništvo čisto dobronamerne načrte, ampak mene tip ne prepriča. Zdaj je prijavil da niti na evropske ne bo šel. Da bo čakal še dve leti do naslednjih nacionalnih volitev. Lepo od njega – do takrat se bo na ulici pojavil kakšen res pravi kanddidat , ker bo imel narod dovolj skorumpiranega Goloba in prodane opozocije a la Janša. Kam pa Logar spada si sami odgovorite…
Vem čem si max-imalen?
Maks, Maks, maksimalen…..
kam te vleče ta maksimalnost….?
V članku AL ni samohvale ali poveličevanja JJ.
So napisana samo dejstva, sicer samo nekatera, ker za vse ne bi bilo prostora. A vse to 100% drži Maks, a ne?
Dober prispevek.
Na žalost je večina SLO udeležencev volitev funkcionalno nepismenih (sledijo le MSM), kar so dokazali na volitvah aprila 2022, ko so “podlegli” bleferju (in pomočnikom ala Vuković), ki je ob izgubi mandata na dobičkonosnem GENi kupil stranko, jo preimenoval v gibanje(!), skrbno “izbral” neuke samozavestne karierist(k)e in s pomočjo stricev (mafije) ter AGITPROP medijev dosegel epsko zmago.
Že leta nazaj so ankete v EU pokazale, da Slovenci najbolj od vseh zaupajo medijem.
“Govorimo jim, kako naj razmišljajo”, je bil pred leti na Bledu (forum) jasen takratni urednik Financial Timesa.
Omemba Stephen Kocha pa me je spomnila na današnjega antijanša agitatorja na Delu Markeša,
ki je v nekdanjem Slivnikovem Magu omenil knjigo Dvojna življenja, kjer Koch opiše sovjetsko idejno vojno zoper zahodni svet “v luči oblikovanja stalinističnega režima”. “Laganje za resnico” opisuje “temeljno načelo komunistične doktrine: nasprotniku očitaj natanko tisto, kar počneš sam. Če torej kradeš, za kradljivca obtoži razrednega sovražnika. Če sam lažeš, ga obtoži, da je lažnivec…”
Takoj sem kupila kar dve knjigi (bili sta poceni, najbrž sta bili nezanimivi za SLO množico).
No, Delov novinar danes v SP “laže za resnico”. Je medtem postal dementen ali pa je zares mara-keš?
V “depolitizirani” in iz “arhivskega naftalina” ponovno politično-aktivistično obujeni pogovorni oddaji “Politično s Tanjo Gobec” (v prestižnem terminu Dnevnika državne TVS 1) sta bila pripuščena k aktualnemu “vročemu” soočenju med aktualno izvršno in sodno vejo oblasti državni sekretar z ministrstva za pravosodje Šoltes (neposredni in krvni dedič komunističnega “novega razreda” iz dinastije Kardelj) ter predsednica sodniškega društva Rakočević Bergant.
Predstavnica ogorčene in protestno stavkajoče sodne veje oblasti je že uvodoma dodatno ostro protestirala in izrazila ogorčenje nad pomenljivim dejstvom, da se je ministrica za pravosodje “v zadnjem trenutku” pred svojim javnim nastopom opravičila in pred kamere državne “Martić TV” poslala očitno pravočasno temeljito pripravljenega in zaupanja vrednega državnega sekretarja (nekdanjega evro-poslanca iz nekdanje stranke za en mandat Verjamem in neuspešnega kandidata na zadnjih državnih volitvah, ponovno na listi SD).
Predstavnica sodne veje oblasti je tudi v tem taktičnem izmikanju izvršne veje oblasti prepoznala sistematično in načrtno podcenjevanje in ne-ustavno podrejanje sodne veje oblasti, kar izkazuje izvršna oblast predvsem s “kronskim” proti-ustavnim političnim ignoriranjem in naklepnim političnim neizvrševanjem veljavnih in pravnomočnih odločb Ustavnega sodišča RS.
Več kot očitno se ministrica Švarc Pipan (SD) po javnosti temeljito predstavljenem škandaloznem podpisu škodljive pogodbe “v dobri veri” ter po načelu “videno-kupljeno” že sama ni več čutila dovolj verodostojno in zaupanja vredno za pogojno uspešen medijski nastop pred javnostjo in še posebej ne v kolikor toliko enakopravnem in enakovrednem polemičnem soočenju s predstavnico upravičeno stavkajoče sodne veje oblasti.
Z omenjenim nedopustno ne-odgovornim in škodljivim podpisom škodljive pogodbe ter hkrati s ponižnim in škodljivim ne-strokovnim in neetičnim pristajanjem na nedoločno časovno odloženo vladno izvršitev veljavne odločbe Ustavnega sodišča RS je pravosodna ministrica kar v dveh šokantno razpoznavnih primerih pred najširšo splošno in strokovno javnostjo prekršila lastno svečano prisego pred parlamentom, zavestno zatajila veljavne ustavne in zakonodajne določbe ter zavestno ignorirala celo veljavne sklepe, odločbe in druge pravne akte zakonodajne, izvršne in sodne veje oblasti.
Toliko bolj je vse to javno prelamljanje lastne prisege ter brezvestno kršenje veljavne ustave, zakodonodaje in veljavnih odločb legalnih in legitimnih organov oblasti obremenjujoče in sramotno, ker ima aktualna ministrica za pravosodje vse formalno-strokovne in akademske kompetence za kakovostno opravljanje svoje odgovorne politične funkcije in pristojnosti.
Vsaka oblast, pa naj si bo desna ali leva, ki je PRE-dolgo na oblasti se pokvari; kakor se po določenem času pokvari tudi jed, ki je najboljša, dokler je sveža.
Res je, da je zaradi dolgoročnih projektov dobro, da je neka opcija dlje na oblasti, po drugi strani, pa se dokazano po daljšem času, vsaka pokvari.
Dokaz je mega koruptivna hrvaška HDZ, identična slovenski SDS.
Za politike vseh barv se ve, da bi prodali lastno mater, da bi se dokopali do državnih, EU ali Nato funkcij, tudi, če zatajijo lasten narod ! Da ni tako, jim verjamejo samo zvesti verniki.
Enako je tudi drugod po ameriških kolonijah EU. V Nemčiji je oblast ukinila subvencije kmetom, da bi imela denar za oborožitev, za napad na Rusijo. Ker tko je ukazal striček Sam.
—
Slovenska SDS je na oblasti že 33 let. Janša je okradel pol Slovenije, zato nenehno volimo njegove nasprotnike, recimo Jankovića, Šarca, ali Goloba, ki nas potem obdarijo in nam dvignejo moralo in standard.
Upam, da bo na naslednjih volitvah zopet zmagal nekdo, ki bo prperečil Janši ropanje Slovenije.
Vi ste pa še 1 z rdečo barvo zaslepljen cepec.
Samo pritrdil sem Millerju, ki stresa podobne neumnosti
Peter, jaz sem APMMB2 drugače razumel. Sarkazem z kančkom ironije. Po naslednjih volitvah be vse tako, kot je (in je že bilo). Nov obraz, Slovenija pa v prepad (nekaterim to prav pride – Glas lj pa NVOji, ukradene krave, neukradene nutrije … Niso ONI krivi, da nam gre mičkeno slabše, vi ste krivi, ker izvolite, kar pač izvolite. Ne potem jamrat
Kraaaaasen odgovor. Še kure se ti smejijo!
Ce je SDS kdajkoli bila na “oblasti”, potem moramo spremeniti definicijo oblasti.
V normalnih, zrelih demokracijah velja:
– en mandat je premalo
– dva sta dovolj
– trije so že neokusni, ampak v skrajni sili še hudič muhe žre
– štirje so preveč
– vse kar je več od štiri je diktatura – volitve gor ali dol.
Maršal Twito ima najzvestejše vernike, oz. fanatične jurišnike.
Ko sem si dovolil samo bežno omeniti slovensko NSSAP,
je delovalo kot petarda, ki jo vržeš med kokoši.
Takoj 5 histeričnih izpadov rjavosrajčniških fanatikov.
Še bele kapuce si nadenite, ološ fanatična ritoguzna.
—
Miller, v katero zvrst fanatikov pa spadaš ti?
Za politike vseh barv se ve, da bi prodali lastno mater, da bi se dokopali do državnih funkcij, tudi, če zatajijo lasten narod ! Da ni tako, jim verjamejo samo zvesti verniki. (Tako si napisal, Miller). Kako so se dokopali do oblasti Tvoji idoli? Niso pobijali lastnih mater, pač pa matere z otroki, može in fante, nekatere so žive zmetali v rove in jih zazidali … In ti, ponosni naslednik njih, si na to ponosen?
Twitov nepismeni primitivni zblojenec, a ti pa veš, kdo so moji idoli.
Za vas fundamentaliste, obstajata samo dve barvi. Vaša črna ss. Vsi ostali, ki ne ližejo janševega anusa, pa so rdeči.
Srednjeveška inkvizicija, islamski fundamentalisti, Hamasovci, Hezbolah se pred vami skrijejo.
—
Lačen si ful razkačen, a ne, mlinarčuk, slavni rešitelj sveta.
haha, samo podrepna posrana muha je še manjkala v falangi fanatikov…
Jaooo Miller:
– Vsaka oblast, pa naj si bo desna ali leva, ki je PRE-dolgo na oblasti se pokvari;
Zadetek v polno Miller:)
– da je zaradi dolgoročnih projektov dobro, da je neka opcija dlje na oblasti,
Seveda Miller če je to LDS, Zares, SD, L in Svoboda- veliko dobrih projektov
– pa se dokazano po daljšem času, vsaka pokvari.
Miller katere stranke ko daljši čas na oblasti? SDS?
S temi tvojimi zapisi zelo pomagaš levici. Korajžno naprej Miller
Anže, kaj se čaka?
Po mojem na maj. Ampak tu se moti, ker pesem lepo pove: Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj.
Kateri maj? Očitno ne na letošnjega.
Ciril Pucko, France Zagožen, Gregor Virant … ali … pustimo se presenetiti
Brez vedeževalke ne bomo izvedeli. Nekaj namigov: Ciril Pucko, Franc Zagožen, Gregor Virant … (lahko se pa tudi motim)
Bližnjevzhodna kriza je eskalirala z napadom Hamasa na Izrael in se razplamtela z izraelskim maščevanjem.Vemo,da to ni boj Plaestincev za osamosvojitev in svobodo, to je boj Izraela za svoj obstoj.
Pomembno vlogo igrajo podporniki ene in druge strani,ki so razdeljeni po znani delilnici na Ameriko in Rusijo, na delilnico,ki je dolga leta vzdrževala hladno vojno.Kakorkoli očitamo Ameriki imperializem, vojne, nasilje, se je končno izkazalo, da je zlo povzročala Sovjetska zveza. Ta je vzdrževala kolonialni imperij, dušila narode vzhodne Evrope, podžigala svetovne revolucije, kjer je blo pobitih na miliijone ljudi za svobodo. A res? Doma so nasilniki, začenši z Leninom in nato še Stalinom izvajali strahoten teror in pobili 20 milijonv svojih državljanov.
To so mračna dejstva, ki jih ni mogoče ne zanikati, še manj skriti. Vpliv teh temačnih časov je zajel tudi Slovenijo, ki še do sedaj ni pokopala svojih žretev boljševizma,ki je prišel prav iz Sovjeetske zveze.
Sovjetska zveza je razpadla in posijal je žerek upanja, da bo njena naslednica demokratična in da se bo vključila v normalni svet.
Očitno se to ni zgodilo. Naslednica Rusija se poslužuje enakih metod in neti po svetu nemire.
Za razliko od imperialnih sil, ko so imele za cilj iz kolonij izvleči čim več bogastva, se je Sovjetska zvaza posluževala kolonializma tako, da je uničila še tisto skromno gospodaerstvo in kolonijam onemogočila trgovanje s surovinami. S tem je SZ, danes pa Rusija , dvigovala cene svojih surovin na svetovnem trgu.
Delovanje SZ, kakor tudi Rusije lahko ocenjujemo,kot sile zla. Kjerkoli se Rusija pojavi nastane krizno žarišče, se pojavi vojna, se pojavijo žrtve.
Vsa krizna žarišča v novejši zgodovini so posledice revolucij,ki so bile načrtovane in spočete v Moskvi.
Tudi vojna v Gazi ima korenine v Moskvi.
Samo zelo zaslepljene lahko prperiča, da gre za svobodo Palestincev.
Judje in Palestinci živijo na istem prostoru že stoletja, pred vsem intenzivno pa zadnjih 70 let,od kar obstaja Izrael kot država.
Toliko trajajo tudi konflikti, ki občasno prehajajo v vojno,sicer pa jih spremljajo bolj ali manj odmevan teroristična dejanja. Vojne in terorizem povzročajo izkljčno Palstinci.
Na območju Izraela živi 9 mijonov prebivalcev in sicer 5 miljonov Judov in 4 milijoe Palestincev. Izrael je tehnološko ena najbolj razvitih držav s cevtočim godpodarstvom. Palestnici gospodarstva praktično nimajo. Živijo pretežno od mednarodne pomoči in zaslužka, ki jim ga nudi izraelsko gospodarstvo, saj 2 milijona Palestincev dela v Izraelu.
Znatno večino mednarodne pomoči Palestincem so ti porabili za oborožitev, za terorizem in za korupcijo,ki je med Palestinci razširjena tako kot v večini arabskih držav.
Palestinci niso sposobni ustvariti samostojna države.
Politično so razklani in vodijo jih teroristične milice,ki ne teroriziralo le tujine, ampak tudi Palestince same, Nimajo enotnega vodstva in celo se bojujejo med seboj. Gospodarsko so popolnoma odvisni od mednarodne pomoči, ki jo v glavnem nudi EU, ZDA in bogate arabske države.Med donatorji ni Rusije.
Palestinci so tudi popolnoma odvisni od izraelske infarstrukture, saj jim Izrael zagotavlja električno energijo in vodo, pa še marsikaj drugega.
Problem Palestincev je tudi ozenmlje. Straneno živijo le v Gazi.
Vemo, da je pogoje za ustanovitev države ozemlje. Kako je mogoče ustanoviti državo, ki nima določenega ozemlja in določene meje?
Vse navedeno so dejstva,ki jih je potrebno upoštevati ob reševanju Izraelsko Palestinskega konflikta.
Dejstvo je, da dokler bodo Palestincem vladele militantne milice,ki jih podpirajo iz tujine, miru v Palestini ne bo.
Najprej je potrebno milice razorožiti.
Je morda kdo od mirovnikov pozval Hams, Hesbolah in PLO naj položijjo orožje in naj se začno mirovana pogajanja?
Zaenkrat še prav nihče. Svet pa je poln pretresljivih posnetkov trpečih Palestincev in štetja žrtev izraelskega nasilja.
Je morda Tanja Fajon pozvala Hamas, da položi orožje, preda talce in divjake, ki so napadli Izrael in storili vojna hudodelstva. Nič od tega ni storila in nič ne bo storila. Sledila bo znani propagandi o izraelskem aparhajdu. kako pa je lahko Izrael mogoče obsoditi za apardhajd in za največji zapor na svetu, ko so Palestinci sami upravljali z Gazo in iz nje naredili skaldišče streliva in orožja ter teroristično bazo,ki je ena največjih vojska že tri mesece ne more ukrotiti. Še danes letijo rakete v Izrael, o miru, ki je potreben Palestincem v Gazi pa ni ne duha na sluha.
Sodba protiIzraeluje farsa, dokler ne bo Hamas pozvan, da se preda in da ispusti talece ter preda hudodelce, ki so zagrešili pokol v Izraeluin zanetili grozno vojno.
Ali so med 2. svetovno vojno sprožili sodne proceseproti zaveznikom,i so bombardirali nemška mesta? Ali so sprožili procese proti svojetskim borcem,ki so zavzeli Berlin?
Majhen komentar. Ne 16 do 20 mio lastnih državljanov, pač pa Ukrajincev. Genocid. Holodomor
Danes se pa rusi cudijo,zakaj so bili Ukrajince veseli Hitlerjevga napada na Rusijo in jih se zdaj imenujejo Nazije,sranje na kubik!
Starejši se najbrž spomnejo skladbe izpred 50 let popularnih Belih Vran z naslovom Maček v žaklju. Očitno je Hrušovar gledal v prihodnost. S to razliko, da so zdaj na pohodu drugačne vrste vran, zanje pa itak velja veliko pregovorov, ki se skladajo s tovrstno politiko. Seveda bi morali sicer pravnici zazvoniti vsi alarmi ob vsem neskladju. Namesto tega pa podpiše Ad hoc pogodbo in še nakaže money, money. Iz žaklja z mačkom je moglo zelo zaudarjati, najbrž če ne vohaš ali pa nočeš vohati. Seveda se ne sme počez namigovati na malomarnost ali bog ne daj na korupcijo, ampak bi pristojne službe samo malo pokukale v notranjost. Nekaj gnilega je v deželi Danski.
Vem pa kako potekajo nakupi ali prodaje nepremičnin in traja ves postopek vsaj dva meseca. Vsa dokumentacija mora biti v skladu z zakoni in pika. Pa cenilec in metri gor ali dol. Tako, da je vse samo bla, bla. bla in zameglitev problema.
Zatorej plešimo na poskok, dokler vladajočim gre muzika od rok, ker enkrat sledil Big bang veliki bo pok. Takrat pa naj se noben pravoverni volilec ne zgovarja, češ, da ni vedel kam pes taco moli, ko pa PV zna tako lepo žvrgoleti, povrhu pa je še lep, simpatičen in nenazadnje veliki rešitelj zahojene doline. Smo, poudarjam smo bimboti na kvadrat, ki ga vsak leporečni nakladač vrže na finto. ON se bo že znašel, saj ni padel z Lune.
Nikoli nisem zaupal v blebetanje levakov. Po 80 letih socializma je pač vsak dvom v njihovo sposobnost, resnicoljubnost in učinkovitost več kot upravičen. Pri Golobovi vladi se je to pokazalo že v kratkem.
Že v osnovi je treba vedeti, da levim ne gre za napredek, blagostanje družbe, uspešnost države, ampak samo in zgolj za oblast, to pa za vsako ceno. Oni se ne ukvarjajo z ekonomskimi modeli, ne z razmišljanjem o varstvu okolja, temveč le s tehnologijo vladanja. V državi, kjer obstoja večstrankarski sistem, so za zmago na volitvah potrebni predvsem močni zvočniki, ne program ali argumenti. Zato ni čudno, da so se golobovci takoj po zmagi najprej zapodili v RTV, ki je od vseh velikih medijev predlani edina še kazala nekaj malega avtonomnosti. Zaslepljeno ljudstvo jih je pri tem na referendumu celo podprlo. Ostale velike medije pa imajo levaki itak že ves čas v svoji oblasti, od POP TV navzdol. Kljub temu se bojijo peščice malih neodvisnih medijev tako zelo, da nenehno iščejo način, kako jih prepovedati ali jim vsaj zamašiti usta.
Gospodarsko rast so takoj zadušili s povišanjem davkov. Resnici na ljubo so to napovedali že pred volitvami, Slovenci pa smo edinstveni ljudje, ki imajo navado glasovati sami proti sebi. Kako sramotno se obnašajo v zunanji politiki, je že dovolj izčrpno povedano v članku, ni jasno, ali smo članica EU in NATA ali neuvrščena država pod taktirko Putinove Rusije.
Še kakšno besedo o t. i. zeleni agendi, ki je sedaj med evropskimi levičarji silno popularna in je že naredila ponekod gromozansko škodo, ne da bi bistveno zmanjšala izpuste toliko ožigosanega CO2. Golobja vlada seveda tudi tu hoče prednjačiti in je že prišla na dan z idejo o prepovedi kurjenja lesa, premoga, plina. Samo z elektriko naj bi se ogrevali, pa smo že sedaj njeni uvozniki. Domačo elektriko smo poceni prodali v tujino, od tam pa uvažamo drago.
Še marsikaj bi se dalo povedati, ne nazadnje o kmetijstvu, kjer bi najraje prepovedali kmetovanje kar na polovici vseh kmetijskih zemljišč, seveda zaradi “okoljskih” razlogov. Koliko ljudem je še do plesa, ki ga je nekoč obljubljal Golob?
Že večkrat sem napisal primer Jugoslavije. Propadla je zaradi levičarjev (komunistov). Šlo jim je samo za absolutno oblast, gospodarstvo in še marsikaj drugega pa so podvrgli ideologiji, ki je že v osnovi zgrešena. Narod zdaj lahko v živo spremlja golobovo vlado , ki jim sproti dostavlja dokaze, zakaj je propadla Jugoslavija. Ko bodo volitve pa bodo že spet volili levičarje! Zakaj? Zato ker je levičarska propaganda izredno uspešna – za mazanje oči. Napišejo ali rečejo Janša in narodu se izklopijo možgani.
Če se povzame vse dogajanje v skoraj dveh letih je najbolj žalostno dejstvo, da ekonomsko capljamo na mestu, obenem pa mislimo, da se s takšnim obnašanjem premikamo naprej. Prej nazaj vsaj v političnem smislu. Demokracija na žalost ni nujno povezana z visokim življenskim standardom. Obstajajo mnogi avtokratični sistemi, ki so začeli praktično iz nič in so dandanes na izjemno visoki stopnji v vseh pogledih. Naprimer: Singapur, Macao itd. Seveda v Evropi to ne gre in najlepši primer je Belorusija. Vsi pametni ljudje, tako politiki kot gospodarstveniki v nedogled ponavljajo, da so za uspešno in bogato družbo potrebne tuje in domače investicije. To pa se zagotovi z davki, ki vsaj ne odstopajo od drugih uspešnih držav. Še pomembneje pa je varno in stabilno okolje, da se po volitvah vedno znova ne spreminja zakonov in postavlja novih birokratskih preprek. Menda ravno zaradi birokracije Nemčija tone počasi v recesijo z njo pa seveda posledično tudi kooperanti. Seveda tudi prej poceni ruski plin veliko vpliva.
Se pravi, če bi po volitvah Golob pogledal, vsaj nekoliko naokrog in izbral prave strokovnjake ne glede na politično prepričanje, bi dandanes ne bili v stanju kot smo. Seveda je moral zaradi kravjih kupčij na rovaš davkoplacevalcev, ugoditi skrajni levici in ji v resnici prepustiti vodenje.
Kot v zlatih socialisticnih časih se sofisticirano kupčuje sem ter tja in spretno vse skupaj zavije v celofan kot darilo podari naivnim državljanom. Sploh levi pograbijo vsako neumnost, ki jim jo natrosi PV s svojimi podrepniki. Potem pa jamrajo, kako je vsak dan življenje dražje. Ma nemoj. Svoje rabote pa vali rdeča elita drug na drugega ali pa se s pomočjo medijev bolj ali manj spretno izmika vsakršni odgovornosti. Zakaj omenjam Singapur. Majhna revna vasica ob morju s strateško lego, resda majcena vendar ena najbogatejsih držav. Vodil jo je diktator, zelo krut, sploh korupcijo in podobne rabote strogo kaznoval in to s smrtno obsodbo. Obenem pa zelo pameten poskrbel za varno okolje in korporacije so se drenjale za vlaganje kapitala. Zatem pa spodbudil varčevanje za nakupe stanovanj in z ugodnimi pogoji ima dandanes skoraj vsak Singapurec svoje stanovanje. Gradil bolnišnice in vso potrebno infrastrukturo. Zdravstvena oskrba pa po storitvah za vse, ponavljam za vse v sami svetovni špici. Seveda sistem s našega gledišča nesprejemljiv, ker smo diktaturo že imeli. Zakaj pa se ni obnesla? Ker je naš tov. cesar vlagal milijardel v podzemne bunkerje in razkošno življenje itd. Drobtinice od velikega kolača pa delil večno hvaležnim podanikom. Sploh svojim zvestim vazalom in oči potomcev teh dandanes, še vedno uprte v preteklost, ko so njihovi starši z malo dela živeli na visoki nogi. Ravno zato pa zadnji dogodki, ki jih bodo, seveda zrelativizirali, češ, saj tudi drugi to počno. Na rdečih proslavah pa guncali afne in se kazali s sovražnimi vozili.
V medijih pa bodo v naslednjem terminu sledile afere s kurjimi tatovi.