+Oglasno sporočilo

Komu je pravzaprav namenjena blejska cestna infrastruktura?

Slika: Jošt Gantar

11. januarja, 2024

Krožni sprehod okoli jezera trenutno ni možen  

Občina Bled je v ponedeljek, 8. januarja, sporočila, da so se začela težko pričakovana sanacijska dela odseka državne ceste, ki vključuje izgradnjo novega konzolnega pločnika na Mlinem. V času gradbenih del, ki naj bi trajala do prvomajskih praznikov, bo na odseku med pristaniščem Mlino in Vilo Beli dvor promet potekal izmenično enosmerno, ta del bo za sprehajalce zaprt, zato krožni sprehod okoli jezera ne bo možen. Ob tej priložnosti je župan napovedal še večje prometne izzive, ki sledijo in se povezujejo z izgradnjo težko pričakovane Južne razbremenilne ceste – spomladi je predvidena zapora vsaj enega pasu na Betinovem klancu, prometni režim pa še ni dorečen. Obstaja sicer možnost, da bi mesec dni promet do Bleda potekal skozi Jesenice, z Bleda pa bo omogočen promet po običajni poti.

Da gradbena dela razburjajo dobršen del javnosti, je jasno – buren odziv se je zgodil v Ljubljani, kjer trenutno potekajo obsežnejša dela na območju Dunajske ceste in železniškega nadvoza, enako na Bledu. Domačinov, kot kaže, gradbena dela ne motijo – še več, na Bledu jih nestrpno pričakujejo, saj že več desetletij čakajo na izgradnjo Južne razbremenilne obvoznice, sanacijo dotrajanega konzolnega pločnika na Mlinem, ki je bil zadnjih nekaj let delno zaprt zaradi posedanja brežine in nagibanja pločnika, so enako nestrpno pričakovali.

Bled obvoznico čaka že desetletja. Mogoče se končno bliža trenutek izvedbe. (Slika: Jani Kolman)

Prekinjena krožna pot – domačini na sprehod s povišanim srčnim utripom

Sanacija dotrajanega konzolnega pločnika na Mlinem poteka v času nizke turistične sezone, kar je bila izrecna želja Občine, saj bi v visoki turistični sezoni takšna dela povzročila neobvladljiv prometni kolaps. Krožna pot okoli Blejskega jezera bo, do predvidoma prvomajskih praznikov, prekinjena, sprehajalce okoli jezera o zapori informirajo z opozorilnimi tablami, nameščenimi na več točkah na poti okoli jezera. Z izjemno omenjenega dela je preostali del sprehajalne poti ob jezeru normalno prehoden.

Domačini, ki krožno pot okoli jezera uporabljajo za sprehode in tekaške trase, pravijo, da bodo svojo krožno pot okoli jezera enostavno podaljšali z obvozom na lasten pogon, s preusmeritvijo na eno izmed tematskih oziroma pohodnih poti, ki vodijo čez Stražo, Mlino in Selo, pa tudi v smeri Dindola in mimo Ribna. Sodržavljanom, ki jih je novica razburila, svetujejo enako. Sami sicer menijo, da je sprehajalcev, ki sklenejo in prehodijo celoten 6-kilometrski krog malo in da se sprehajalci zadržujejo predvsem na drugi strani jezera, ki je obsijan s soncem in odmaknjen od ceste. Obiskovalcem so na informacijskih točkah Triglavske rože in TIC Bled oziroma v vseh hotelskih in nastanitvenih obratih na voljo zemljevidi z označenimi potmi.

Izvajalec gradbenih del na državni cesti je sicer Gorenjska gradbena družba d. d., sanacija pločnika pa je zaradi umestitve na konzolah nad jezerom zahtevnejša, treba je upoštevati tudi zahteve Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki narekuje lep razgled na konzolni pločnik tudi s strani jezera.

Blejski obvoznici – veliko besed, manj dejanj?

Kakšen pomen ima cestna infrastruktura za razvoj kraja, kažeta turistično oblegani Bled in Bohinj. Medtem ko se obiskovalci, tuji in domači gostje, glasno razburjajo nad nepopisnimi kolonami v poletni sezoni, pa Bohinjci opozorijo na večje izzive, saj da mladi iz Bohinja odhajajo iz enakega, prometnega razloga – le da zanje kolone ne predstavljajo sproščenega poletnega dne in obiska jezera na Bledu oziroma Bohinju, temveč dnevni prevoz na delo, ki vožnjo podaljša za uro, dve ali celo tri. Blejci o nemogočih cestnih razmerah povedo enako – domačini kraja v visoki sezoni rajši ne zapustijo, ali pa svoje premike z motornimi vozili vnaprej načrtujejo.

Glavna prometna žila skozi Bled do Bohinja pa ni zgolj potniške narave, saj po tej državni cesti poteka celotni transportni promet za proizvodne, gostinske, turistične obrate v Bohinju, vključno z večtonskimi kamioni.  Jezerska skleda in jezero pa sta tako ogrožena (tudi) zaradi izpusta toplogrednih plinov in izjemnega turističnega pritiska, ki se je skozi desetletja le stopnjeval.

Ne glede na to, da se dnevni obiskovalci Bleda radi obregnejo nad nepopisno gnečo, pa je na tem mestu nujno izpostaviti, da je cesta skozi Bled tranzitne narave, po kateri se 365 dni v letu vozijo tako Blejci kot Bohinjci, omenjena prometnica pa predstavlja tudi  edini funkcionalni dostop za obiskovalce Bohinja in ljubitelje pohodništva in planinarjenja, saj je v Bohinju več kot 300 kilometrov označenih pohodniških in planinskih poti. Vsako odstopanje od normale, tj. visoka turistična sezona, dela na cesti, prometne nesreče, ipd. izjemno hitro zgostijo promet in podaljšajo potovalni čas.

Severna in Južna razbremenilna cesta

Leta 2018 so na Bledu uradno odprli Severno razbremenilno cesto, ki je delno razbremenila promet skozi središče kraja s hitrejšim dostopom v smeri Blejskega gradu, Gorij, veslaškega centra in Pokljuke. Ta je za kraj izjemnega pomena, povedo domačini. Po več kot 50 letih prigovarjanj in prošenj pa se je konec leta 2022 začela tudi prva faza izgradnje Južne razbremenilne ceste. A kot kaže, Bled Južne obvoznice ne bo dočakal še lep čas, saj Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo za izvedbo druge faze še ni pridobila gradbenih dovoljenj – nato pa sledi še najzahtevnejša izmed vseh, tretja faza gradnje. Kdaj bodo gradbena dela torej dokončana, ni popolnoma jasno.

Kje je težava in kje rešitev?

Zaščita jezera, ki najbolj skrbi domačine, ima neposredno povezavo s prometom in glavno prometno žilo, ki vodi do Bohinja. Poudarjajo, da je jezero izjemno občutljiv vodni ekosistem, ki je odvisen predvsem od izrabe prostora ob jezeru in seveda, človeškega vpliva.

Jezero onesnažuje intenzivna izraba obale, na posameznih delih nedokončana ureditev kanalizacije, gost promet in z njim povezani toplogredni izpusti – izziva, ki sta neposredno povezana z izgradnjo Južne razbremenilne obvoznice, ki bi v levjem deležu poskrbela za umik prometa iz jezerske sklede. Težavo v določenih vročih poletnih terminih predstavljajo tudi kopalci, parkirišča ob jezeru … Ne smemo spregledati tudi množičnega turizma in stopnjevanja pritiska na Bled, ki vpliva na povečanje prometa ter večjo obremenitev komunalnega omrežja.

Za ohranitev jezera je Občina že uvedla nekatere omejitve, kot so prepoved krmljenja vodnih živali, tudi račk, kopanje je možno le na urejenih kopališčih, neutrudno urejajo mirujoči promet ob jezeru, že več poletij poteka projekt ‘Vprašaj me, tu sem doma’, s katerim domačini ustrezno informirajo obiskovalce, zasledujejo koncept brez odpadkov, t. i. zero waste, obiskovalce spodbujajo k uporabi trajnostne mobilnosti in zasledovanja zelenega turizma, brez ogljičnega odtisa.

Z izgradnjo Južne razbremenilne ceste napovedujejo gradnjo mešanih površin za pešce in kolesarje, ki bodo varne in ustrezno umeščene v prostor in skoraj popoln umik prometa iz jezerske sklede.

Bled z naslovnic si lastimo prav vsi

Blejci, Blejke, Blejčani in Blejčanke so na svoj kraj izjemno ponosni in njihova prizadevanja za ohranitev jezera, rajske vedute z otočkom, presegajo individualne interese. Zavedajo se, da so največje bogastvo kraja prav naravne danosti, ki jih želijo ohraniti za vsako ceno. Dodajajo, da nadaljnji turistični razvoj kraja brez izgradnje Južne razbremenilne ceste, ni možen, saj je to prvi pogoj za spremembo klientele gostov in privabljanje obiskovalcev, ki bodo Bled najprej prepoznali kot naravni biser v osrčju neokrnjene narave, ki ni atrakcija z razglednice, temveč letovišče za doživetja vsa dni v letu – in ga kot takšnega tudi doživeli in spoštovali.

Bled in pravljično okolico država promovira na vsaki svoji prireditvi po svetu. Pri investicijah v Bled pa izgubi spomin. Pogled proti Soteski: (Slika Jani Kolman)

O Bledu se torej veliko govori, njegovo podobo uporabljajo prav vsi deležniki pri promociji države, saj je kraj za Slovenijo preprosto preveč pomemben. Promocije države in turizma si brez njega ne znamo predstavljati, saj je Bled eden glavnih paradnih konjev slovenskega turizma in promocije nasploh.

Vsi si ga lastimo – lahko zanj tudi vsi skrbimo?

Bled je tudi eno najlepših izhodišč za odkrivanje Triglavskega narodnega parka, zato bi bilo nujno, da ga kot takšnega tudi prepoznamo in naravno dediščino podalpskega bisera zavarujemo za prihodnje generacije.

Ko je pred leti v. d. direktor Turizma Bled enodnevnim obiskovalcem svetoval, naj se v poletni gneči Bledu rajši izognejo, je bil deležen ostrih odzivov in kritik – predvsem pa nerazumevanja. Branil se je, da se Bled ne otepa gostov, le opozoriti je želel na gnečo. A kot kaže, je Bled pogosto nerazumljen. Kako bodo Bled, Slovenijo in našo naravno ter kulturno dediščino spoštovali tuji obiskovalci, če je ne znamo niti sami? Izjava o poletni blejski gneči je aktualna še danes – če Bled želite zares doživeti, ga (žal) morate obiskati izven glavne turistične sezone. Sicer se pripravite na zgoščen promet in posledično slabo voljo. Vse do nadaljnjega.

Ker pa za vsako težavo obstaja rešitev, je blejska rešitev jasna – apel na državo za aktiven in hiter pristop k reševanju problematike s hitrim dokončanjem Južne razbremenilne ceste. Zmoremo stopiti skupaj prav vsi, četudi nismo Blejci in Blejčani in ohraniti tisto, kar je naše – rajsko veduto, s katero se prav vsi radi pohvalimo?

ZADNJIH 10+

Volilna farsa v Belorusiji po kremeljskih demokratičnih uzancah

Belorusi so v nedeljo, 25. februarja, odšli na parlamentarne volitve in volitve v lokalne svete. To so prve volitve v Belorusiji po politični krizi leta 2020. Volivci so izbirali 110 poslancev v spodnjem domu parlamenta in 12.000 predstavnikov lokalnih svetov. Ne glede na to, koliko ljudi se jih bo udeležilo, se bodo štele za veljavne. Te volitve sicer nikogar ne zanimajo, ker je izid znan v naprej. Je pa stanje demokracije v Belorusiji lep prikaz tistega, kar bi se zgodilo, če bi Putinova »tridnevna specialna operacija« uspela in bi Ukrajina dobila vodstvo po kremeljskih demokratičnih uzancah.

Intervju z vampirjem: Kaj je Vladimir Putin prek Tuckerja Carlsona sporočil Donaldu Trumpu

Pogovor črne ovce ameriškega novinarstva z osumljenim vojnim zločincem, ki je potekal 8. februarja letos, dobra dva tedna pred drugo obletnico ruske invazije na Ukrajino, zagotovo ne bo šel v zgodovino. Kremeljska sobana z razkošnim pohištvom, kot iz škatlice urejeni izpraševalec in predvsem nobenih neprijetnih, kaj šele kritičnih vprašanj, ki bi vznejevoljila sogovornika. Tucker Carlson ni Barbara Walters, še manj Walter Cronkite ali Larry King. Vladimir Putin se je monološko pogovarjal dobri dve uri in dosegel svoj namen – svetovni javnosti prodati pravljico o ubogih, ogroženih Rusih, ki so jih neonacisti v Ukrajini prisilili v “posebno vojaško operacijo”, da bi zaščitili svobodo, nacionalne pravice in zgodovinsko vlogo ruskega naroda. Ne glede na to, je med pogovorom vseskozi poudarjal Putin, pa je Rusija vedno pripravljena na sklenitev miru, na premirje z “režimom v Kijevu”.

Ja kaj si pa tale Logar misli, da je?! Za koga se pa ima?!

Strinjam se z zapisanim v izjavi Anžeta Logarja, objavljeni na družbenem omrežju Facebook 14. februarja letos, in sicer da si “v veliki večini ljudje, ne glede na različna politična prepričanja želijo boljšo, spravnejšo prihodnost”. A tisti, ki so se odločili in si upajo iti po Poti, ki poskuša omogočiti ljudem doživeti takšno prihodnost, morajo to Pot ljudem jasno pokazati in prikazati, kako, na kakšen način, s kakšno metodo, s kakšnim orodjem bodo opremili to Pot, omogočili vsa dejanja na tej Poti. In kako bodo tudi omogočili tistim, ki izrazijo željo in se tudi čutijo sposobne, kaj ukreniti na tej Poti, da sodelujejo.

Ali so poslanci res predstavniki vsega ljudstva?

Politično dogajanje je ponovno odprlo razpravo o vsebini 82. člena slovenske ustave, ki pravi: “Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila”. Razprava se je prebudila ob nedavni zahtevi SDS, da njeni poslanci podpišejo izjavo o zvestobi poslanski skupini. Trije, vključno z Anžetom Logarjem, tega niso storili. Podobno kot toktat se je o 82. členu sprožila polemika tudi pred leti ob razkritju pogodbe med SDS in njenimi poslanci, ki določajo njihove finančne obveznosti v primeru, če ti zapustijo poslansko skupino stranke. V obeh primerih se SDS očita, da s takšnimi zahtevami do poslancev krši ustavo. Toda kaj dejansko sploh pomeni ta ustavna določba? Kako naj razumemo nujnost svobode odločanja poslancev in njihovo predstavljanje vsega ljudstva?

“Mrtvaški ples” maestra Roberta Goloba

Če se je premierju Golobu še pred dnevi ob anketah Mediane menda smejalo in dobro zdelo, da je pozornost od svoje nesposobnosti učinkovito preusmeril izključno na Socialne demokrate ter nevtraliziral tragikomedijo okoli afere Litijska 51, pa zadnje raziskave kažejo, da je v zanosu pretiranega mrcvarjenja svojega koalicijskega partnerja pozabil na to, da s tem dolgoročno javnosti dokazuje, da je v osnovi prav on največji problem te koalicije. In sicer z zgodovinskimi dosežki pri doseganju neoperativnosti, slabe organizacije, pa tudi pri očitnemu laganju, sprenevedanju in zavajanju, kar v javnosti pušča neizogibne posledice.

Anderličeva “šelenburška elita” na sejmu slovenske fovšije

Jože Anderlič si zasluži priznanje za poskus, da bi v Ljubljani vsaj na nekaj tisoč kvadratih pričaral okus evropske metropole. Ambicija, ki nikakor ni enostavna – kar morda dokazuje tudi promoviranje stanovalcev, s čemer bi investitor verjetno rad privabil nove kupce. Ali takšen prodajni prijem lahko uspešen, je drugo vprašanje. Morda je res prodanih že več kot polovica stanovanj (četudi so nas pred meseci oglasna sporočila v medijih informirala, da je prodano že “skoraj” vse), to ne spremeni dejstva, da Ljubljana sama po sebi ne mara elitizma in da so ljudje, ki sami sebe razglašajo za elito, medtem ko si z denarjem nepojasnjenega izvora kupujejo drage nepremičnine vsem na očeh, vse prej kot prototip tiste resnične, prave elite, ki se ji ni treba dokazovati ali postavljati pred nikomer.

Krokodilje solze za Navalnega

Ob novici, da je po večletnem “mučenju”, nehumanem mrcvarjenju v Putinovem izumetničenem, nedemokratičnem sodnem sistemu umrl eden zadnjih resnih opozicijskih vodteljev v Rusiji, Aleksej Navalni, se je pojavila množica člankov, priložnostnih modrovalcev, kjer so se kar naekrat vsi spomnili na tega pozabljenega borca za demokracijo. Različne hvalnice objavljajo tudi številni mediji, ki dnevno hote ali nehote, prikrito podpirajo rusko agresijo na Ukrajino. Načrtno, ali pa v svoji plehkosti pozabljajo, da je diktator Putin, ki je dejansko ubil Navalnega, taisti človek, ki dnevno “ubija” Ukrajino in vse preostanke demokracije v Rusiji in njeni okolici. Tisti, ki se s Putinom ne strinjajo, pa redno padajo z balkonov različnih stavb v devetem+ nadstropju in podobnih konstrukcij, ali zbolevajo za bizarnimi boleznimi, za radioaktivnem sevanjem…, kar bi bilo sicer smešno, če ne bi bilo v Rusiji vse res.

Zdravniška stavka v bolnici Franja

Kaj sploh je ta stavka? Kako se kaže? Običajno se stavka tako, da se prekine delo. Naš javno zdravstveni sistem je lahko tak, kot je, samo zato, ker zdravniki zaradi pomanjkanja zdravnikov delajo preko svojega delovnega časa. Le tako so lahko opravili dovolj pregledov in zadovoljili vsaj v osnovi potrebe ljudi. Brez tega nadurnega dela javno zdravstvo sploh ne more obstajati v obliki, kot smo ga imeli. Tega se premalo zavedajo tako pacienti kot politiki. Zato so nekateri zdravniki in zdravstveni delavci delali tudi po 400 ur mesečno, toda tako se ne da delati v nedogled, to je vsakemu jasno.