Lisica brez domačega brloga

Cilja arena Zlate lisice pod Pohorjem. (Slika: zajem zaslona TV SLO)

Avtor: | 6. januarja, 2024

Dejstvo je, da, če bi vztrajali pri organizaciji Zlate lisice pod Pohorjem, teh tekem tam ta vikend ne bi bilo. Začasno je Smučarska zveza rešila ženske tekme v Sloveniji s selitvijo v Kranjsko Goro, tudi z nepotrebnimi spori z dolgoletnimi lokalnimi organizatorji v Mariboru. Že kar nekaj časa je jasno, da podnebne spremembe ne omogočajo več dovolj velike predvidljivosti tekem v Mariboru, kar je osnova za načrtovanje tekem svetovnega pokala. Če smo popolnoma iskreni, že od vsega začetka Maribor  “na pol visi”. To mu daje sicer tudi nek poseben čar. Mestna tekma na 300 metrih nadmorske višine je bila vedno igra na srečo. Je pa atraktivna, Z novimi tehnologijami vsaj kratkoročno verjetno občasno izvedljiva. Če bo dovolj interesa, entuziastov, denarja…

Maribor, ali večina Slovenije, brez snega, brez ustreznih pogojev za izdelovanje umetnega snega, ni nekaj novega. Se pa to dogaja vedno pogosteje. Ali bo legendarna Zlata lisica dokončno ostala brez svojega brloga na Pohorju, pa bo jasno v naslednjih letih. Možnih rešitev, opcij, je kar nekaj, ampak na koncu se vse konča pri idejah, volji odgovornih in seveda denarju. Tudi tekme v Kranjski Gori ta vikend so precej »mejne«. Vreme diktira pogoje, je pa organizatorjem v zavetju, mrazišču Julijskih Alp uspelo narediti toliko umetne snežne zaloge, da jih nič kaj zimske temperature v zadnjih tednih in zadnje deževje niso mogli dokončno “odplakniti”. Pri tekmah na prostem so pomembni tudi termini znotraj koledarja mednarodne smučarske zveze (FIS). Zgodnji zimski so vedno bolj neugodni, saj ne omogočajo dovolj časa za pripravo prog v nepredvidljivih pogojih. Tudi Pokal Vitranc v decembru bi bil pogosto pod vprašajem, je tudi že bil, ko so mu pred desetletji namenjali te zgodnje datume. Bila so leta, ko so smučali dobesedno po blatu, na snegu, ki so ga “popraskali” v Planici in Tamarju. Seveda so bila to leta drugačnih standardov pri izvedbi tekmovanj na najvišji ravni.

Petkov pogled na tekmovalni poligon na Pohorju (trikotna jasa) jasno kaže na utopičnost rednega prirejanja tekem na Pohorju. (Slika: Visit Pohorje)

Zlata lisica se je rodila na krilih entuziastov pred 60-imi leti. Veliko takšnih prireditev temelji na osebnem angažiranju, vziji, ki nima veze z ekonomsko racionalnostjo, dobički. Tudi preživela je zaradi pogosto precej neracionalnega, trmastega kljubovanja neugodnim razmeram, ki so bile tudi v preteklosti pogoste. Ob močni podpori lokalne skupnosti, ki skupaj z gospodarstvom zagotavlja tudi izredna finančna sredstva je marsikaj mogoče rešiti, z glavo skozi zid (beri vreme) pa enostavno vedno ne gre. Zlata lisica je vključno z letošnjimi tekmami 46-krat potekala v Mariboru (pogosto z velikimi mukami v mejnih razmerah), dvanajstkrat v Kranjski Gori, po enkrat pa sta preložene tekme gostila Bad Gastein (1974) in Sarajevo (1975). Prve odpovedi so bile že v šestdesetih letih.

Zlata lisica leta 1966 (Slika: Zgodovina mariborskega tekmovalnega smučanja)

Ne glede na medijsko poročanje, ki je večinoma skrbno zanemarilo, prikrilo spore znotraj Maribora, pa med Mariborčani in Smučarsko zvezo Slovenije, je jasno, da Zlata lisica trenutno nima več nobenega štajerskega pečata. V ničemer. Organizator ni več mariborski klub, ker je to zanj predrago, pa tudi nesmiselno, če je to v Kranjski Gori. Lokalni mariborski sponzorji tudi niso več zraven, saj to ni ekonomsko upravičeno. Če omenjamo lokalne sponzorje, ne moremo tudi mimo dejstva, da so nekdanji veliki lokalni podporniki tega tekmovanja, npr. NKBM, Zavarovalnica Maribor, postali del večjih poslovnih sistemov, ki niso tako brezpogojno naklonjeni lokalnim idejam. Lisica je ostala brez osnovnega domovanja, brloga, ki ji je omogočal osnovno finančno, medijsko preživetje. Za 20.000 evrov nadomestila za uporabo blagovne znamke so jo letos pod tem imenom mogoče še zadnjič predstavili v Kranjski Gori. Naslednje leto bo mogoče samo še en ženski pokal v alpskem smučanju pod znamko Kranjske Gore. Za mednarodne sponzorje vseeno, blagovna znamka Zlata lisica žal nima nobenega posebnega mednarodnega ugleda, pomena. V trenutku so ukinili tudi tekme Snežne kraljice v Zagrebu, na Sljemenu. Ne glede na nesporni spektakel, podporo Hrvaške države, mesta Zagreb. Težav z vremenom in posledično preslabo pripravljeno progo je bilo enostavno preveč. Podobno kot Pohorje, upajo na vrnitev v koledarje FIS v naslednjih letih.

Mimo glavnih medijev je šlo, da so najbolj lokal patriotski mariborski smučarski delavci protestirali proti izločitvi SK Branik iz organizacije letošnje Zlate lisice, tudi enoletno nadomestilo za uporabo znamke Zlata lisica v višini 20.000 evrov se jim zdi žalitev. V bistvu se je Maribor izločil kar sam, ker tekma v Kranjski Gori za njih pomeni prevelik finančni zalogaj. Mrcvarjenje v preteklih letih je pustilo finančne posledice, številne prepozne prestavitve tekmovanja v Kranjsko Goro v zadnjem trenutku, ogromni logistični stroški, pa verjetno še kaj drugega doma pod preprogo, ni več finančno vzdržno. Pa tudi fanatikov z odprtimi denarnicami je očitno zmanjkalo. Sploh v letih, ko nimamo super zvezdnic tipa Tine Maze, ki je enostavno »vlekla« vlak popularnosti alpskega smučanja, pa tudi prepotrebne sponzorje. Športniki z uspehi in karizmo pač definirajo popularnost posameznega športa, to za seboj vleče tudi medijsko pozornost, sponzorski denar, vsesplošno zanimanje, mobilizirajo širše množice, politiko… Kolesarstvo je lep primer tega. Brez Pogačarja in Rogliča v Sloveniji pač nihče ne bi tako entuziastično kolesarili, brez Janje Garnbret pa bi plezalo veliko manj ljudi, sploh mladih. Tudi plezalnih sten po Sloveniji ne bi bilo.

Veličastna poslovitev Tine Maze pod Pohorjem leta 2017 ne bi bil mogoča brez njenih izvrstnih dosežkov, karizme superzvezdnice, ki presega posamezne dosežke športnika. (Slika: galerija Zlata lisica)

Ampak, kljub podnebnim spremembam, bi se zadeva vsaj občasno lahko izšla. Maribor je dolga leta zanikal problem, upal na čudeže, vmes so izumili nedefinirano in nepripravljeno selitev višje na Pohorje (prve Lisice so tam tudi bile), ampak to ne rešuje osnovnega problema, podnebja, ki na takšnih nadmorskih višinah omogoča samo občasno zadovoljive pogoje. FIS je že zdavnaj povedal, da je morebitna nova proga v zgornjem delu Pohorja prepoložna, izgubi pa tudi ves čar mestne tekme, ki je sicer glavni adut Maribora. Tekma zaradi tekme same nima smisla. Vse je v marketingu, gledljivosti, pa tudi v podpori lokalnega prebivalstva, ki zagotavlja kuliso, prihodke od prodaje vstopnic, vzporedne prireditve, ki so Zlati lisici vedno dale poseben čar. Zlata lisica je imela poseben pečat zaradi Maribora, ki je nekaj dni na leto dobesedno živel, dihal s to prireditvijo.

Zlata lisica, oziroma njeno prisilno dislociranje, morda tudi prisilno podnebno iztrebljenje, je zadnji alarm za odločevalce na področju upravljanja zimskega turizma v Sloveniji. Ne glede na občasne »dobre zime« je po vseh mednarodnih raziskavah jasno, da v Alpah resnega, dobičkonosnega zimskega turizma pod 1500, po nekaterih zadnjih študijah tudi pod 1800 metrov nadmorske višine ne more biti več.

Vlaganja v prenovljeno infrastrukturo so namreč ekonomsko nesmiselna, ker ne omogočajo vzdrževanje smučišč v približno normalnem stanju za dovolj dolgo obdobje. Tudi umetno zasneževanje ne rešuje problemov pri + 10 stopinj Celzija. Zima na južni strani Alp je namreč omejena na dva, morda tri vdore hladnega zraka na zimo, vmes imamo neko nedefinirano jesensko pomlad.

Nekdaj vedno obilno zasnežena Soriška planina kaže žalostno sliko (Slika: www.hribi.net)

Za Slovenijo to pomeni, da imamo srednjeročno največ pet smučarskih, zimskih turističnih področij, v katera je smiselno vlagati: Kanin, Zgornjesavska dolina s Kranjsko Goro in Planico, Krvavec, Vogel in najvišja področja Pohorja. S tem bi se morala ukvarjati nova strategija razvoja zimskega turizma, ampak se ne. Slepo upamo na naslednjo dobro zimo, ki težave kratkoročno potisne v kratkotrajno pozabo. Podobno kot probleme z množičnim turizmom v poletnem obdobju, katastrofalno podporno infrastrukturo, zastarelimi vodovodi, komunalnimi omrežji….

Za Lisico bi bila verjetno možna neka »hibridna« rešitev, organizacija, ki bi ob spoštovanju zahtev Mednarodne smučarske zveze, omogočila vsaj občasne tekme v Mariboru, ko vremenski pogoji to omogočajo. Sodobne vremenske napovedi namreč omogočajo osnovno kratkoročno načrtovanje. Po domače to pomeni, da zaradi stabilnosti, ohranitve tekem v Sloveniji, Kranjska Gora postane primarni prireditelj tekem za Zlato lisico, v letu, ko vremenske razmere to omogočajo, pa so tekme v Mariboru. Za to bo seveda potrebno več pogovarjanja med Smučarsko zvezo, FIS in mestom Maribor, ki bo moral pokazati več interesa za ohranitev tradicije Zlate lisice.

Ideja, da se Zlata lisica premakne v malce poznejši termin kot nočna tekma je lahko temelj za iskanje luči (snega) na koncu tunela. Bo pa potrebno veliko več kot samo stokanje in jokanje ter nostalgično obujanje spominov.

11 komentarjev

  1. Miller

    Zaradi kratkih in s snegom skopih zim, zimski športi „atrofirajo“. Razen skakanja, kjer se lahko skače tudi poleti na umetni podlagi.
    Nasprotno pa se podaljšuje sezona kolesarstva, ki zdaj traja od pomladi do jeseni.
    S prihodom kvalitetnih električnih koles na tržišče (gorskih, treking itd), s katerimi za mlade in starejše klanci niso več ovira, se je v zadnjih letih gorsko in treking kolesarstvo v Alpskih državah Evrope razmahnilo do neslutenih višin. Tu se zdaj nahaja turizem, seveda s pripadajočimi ponudbami.

    Kar se tiče plezalnih sten, so bile tudi pred Janjo, oz. je Janja produkt plezalnih sten v vsaki šolski telovadnici, predvsem pa kvalitetnega dela z mladimi športniki.

    In najpomembnejše: zakaj je plezanje in nogomet postalo atraktivno ?
    Ker za plezanje potrebuješ samo plezalnike in vrečko z magnezijo, podobno kakor za nogomet samo kopačke in žogo in je tako rekoč dostopno VSEM.
    Napram smučariji, ki stane že za mladega tekmovalca najmanj deset tisoč eur / leto !

  2. P.Kos

    Drži vse.
    Dodal bi le, da so plezalne stene po Sloveniji začele “rasti” po uspehih Markovičeve in Čufarjeve. Zato se mi zdi, da je Janja Garenbret otrok teh sten in močna vzpodbuda za event. nove “močne roke” oz. vse kar sodi zraven, saj zgolj moč ni dovolj.

  3. brane

    Dajte se Pohorje Qatarcem, pa vam bodo zrihtali poletno Zlato lisico.

  4. ren

    Pred mnogimi leti je bil znan zagnani mariborski smučarski delavec, odvetnik Dušan Senčar. Meni je šel prav na jetra s svojo nasilno zagnanostjo. Če se ne motim, so nekoč za Zlato lisico sneg vozili celo iz Avstrije.

  5. slavkope

    Zimsko-športna in turistična politika aktualne Golobove vlade in pristojnega Hanovega ministrstva za gospodarstvo in šport se najbolj porazno “legitimira” prav z brezupno brezbrižno politično in finančno ignoranco do Posočja in še posebej Kanina kot najbolj perspektivnega zimsko-športnega središča v RS.

    Populistično fantaziranje ožjih krogov organizatorjev in priložnostnih dobičkarjev o odrešilnih nočnih tekmovanjih pod energetsko pogrošnimi množicami reflektorjev (zaradi nižjih temperatur ali zaradi širše privlačnosti, dostopnosti in spektakelske atraktivnosti za večje množice gledalcev) pa je v popolnem nasprotju z aktualnimi modnimi zahtevami in politično-aktivističnimi zapovedmi “zelenih politik”.

    Je pa zanimivo, da vsakršne nočne športne tekme in tekmovanja pod milim nebom ter pod energetsko potratnimi reflektorji prav nič ne motijo ne domačih in ne mednarodnih “zelenih” oz. naravo-varstvenih in trajnostno-razvojnih civilnih združb sicer permanentnega “zelenega” političnega pritiska in terorja. Ne častilcev, podpornikov in simpatizarjev “svete” Grete Tumberg in ne brezštevilnih samooklicanih “zelenih” združb in civilnih iniciativ na Slovenskem.

    • ren

      Končno se je oglasil še nekdo, ki vidi potratnost nočnih smuških tekmovanj, zlasti še, ker je smučanje čisti šport svetlega dela dneva.
      Tekmovanja se je v temni del dneva prestavilo zaradi TV prenosov, ker je v kasnem delu dneva večja gledanost TV in s tem pridejo reklame bolj do izraza in seveda do večjega zaslužka. Reflektorji so pa zadnja leta mnogo manj potratni, ker so TV kamere precej bolj občutljive in posledično rabijo manj osvetlitve. Napredek je tudi pri samih žarnicah (sijalkah), ki za enako osvetlitev potrebujejo mnogo manjšo električno moč, kot pa pred leti.

  6. Miller

    Ko ti FIS enkrat določi datum tekme, je to zabetonirano. Če imaš takrat sneg, izvedeš tekmo, če ne, odpade. Je nimaš in pika. Vse je odvisno od tistega zgoraj in ne od mestnih oblasti.
    Tekme so (ostale) samo še za reklamiranje proizvajalcev smučarske opreme in sponzorskih firm. Samo zato.

    Zimski turizem ? ne ga srat.. je že mimo… Danes več prinese poletni turizem v Alpah, kot smučarija.

    Drugič: tipično za LAŽvenijo so laži.
    Včeraj je na POPtv voditelj izjavil, da se je zbralo 3.000 navijačev ?? haha.. Če je štel zraven vse člane ekip, trenerje, upravljalce smučišč, varnostnike in kole na progi.., bi bil še vedno na pol te cifre. Po takem štetju, bi morala imeti LAŽvenija 10 miljonov prebivalcev.

    • jaz

      ..tretjič, tipično za LAŽmillerja so laži…

  7. APMMB2

    Vreme res ni naklonjeno Zlati lisici. Če imajo Gorenjci Vitranc in moško tekmovanje, bi morali imeti Štajerci žensko tekmovanje, torej Lisičko.
    Pohorje je zaenkrat še dovolj visoko in ima dovolj snežne zime, da je možno organizirati Lisičko na pohorskem snegu.
    Potruditi se je potrebno in urediti primerno progo.

    • P.Kos

      Hmm, sem mislil, da imava v mislih isto Pohorje ter isti Maribor?
      😉

      p.s.: Slovenija je pa po mojem mnenju res premajhna, da bi gojili panogo lokalpatriotizma na vseh področjih. Lep primer takega nesmisla so preštevilne slovenske občine, ki dejansko hromijo razvoj.

  8. SSvoboda

    Trenutna mesta oblast v Mariboru ne razume pomena Zlate lisice za razvoj turizma. Raje imajo trubače in balkanske fešte.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar

Ja kaj si pa tale Logar misli, da je?! Za koga se pa ima?!

Strinjam se z zapisanim v izjavi Anžeta Logarja, objavljeni na družbenem omrežju Facebook 14. februarja letos, in sicer da si “v veliki večini ljudje, ne glede na različna politična prepričanja želijo boljšo, spravnejšo prihodnost”. A tisti, ki so se odločili in si upajo iti po Poti, ki poskuša omogočiti ljudem doživeti takšno prihodnost, morajo to Pot ljudem jasno pokazati in prikazati, kako, na kakšen način, s kakšno metodo, s kakšnim orodjem bodo opremili to Pot, omogočili vsa dejanja na tej Poti. In kako bodo tudi omogočili tistim, ki izrazijo željo in se tudi čutijo sposobne, kaj ukreniti na tej Poti, da sodelujejo.

Ali so poslanci res predstavniki vsega ljudstva?

Politično dogajanje je ponovno odprlo razpravo o vsebini 82. člena slovenske ustave, ki pravi: “Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila”. Razprava se je prebudila ob nedavni zahtevi SDS, da njeni poslanci podpišejo izjavo o zvestobi poslanski skupini. Trije, vključno z Anžetom Logarjem, tega niso storili. Podobno kot toktat se je o 82. členu sprožila polemika tudi pred leti ob razkritju pogodbe med SDS in njenimi poslanci, ki določajo njihove finančne obveznosti v primeru, če ti zapustijo poslansko skupino stranke. V obeh primerih se SDS očita, da s takšnimi zahtevami do poslancev krši ustavo. Toda kaj dejansko sploh pomeni ta ustavna določba? Kako naj razumemo nujnost svobode odločanja poslancev in njihovo predstavljanje vsega ljudstva?

Anderličeva “šelenburška elita” na sejmu slovenske fovšije

Jože Anderlič si zasluži priznanje za poskus, da bi v Ljubljani vsaj na nekaj tisoč kvadratih pričaral okus evropske metropole. Ambicija, ki nikakor ni enostavna – kar morda dokazuje tudi promoviranje stanovalcev, s čemer bi investitor verjetno rad privabil nove kupce. Ali takšen prodajni prijem lahko uspešen, je drugo vprašanje. Morda je res prodanih že več kot polovica stanovanj (četudi so nas pred meseci oglasna sporočila v medijih informirala, da je prodano že “skoraj” vse), to ne spremeni dejstva, da Ljubljana sama po sebi ne mara elitizma in da so ljudje, ki sami sebe razglašajo za elito, medtem ko si z denarjem nepojasnjenega izvora kupujejo drage nepremičnine vsem na očeh, vse prej kot prototip tiste resnične, prave elite, ki se ji ni treba dokazovati ali postavljati pred nikomer.

Zdravniška stavka v bolnici Franja

Kaj sploh je ta stavka? Kako se kaže? Običajno se stavka tako, da se prekine delo. Naš javno zdravstveni sistem je lahko tak, kot je, samo zato, ker zdravniki zaradi pomanjkanja zdravnikov delajo preko svojega delovnega časa. Le tako so lahko opravili dovolj pregledov in zadovoljili vsaj v osnovi potrebe ljudi. Brez tega nadurnega dela javno zdravstvo sploh ne more obstajati v obliki, kot smo ga imeli. Tega se premalo zavedajo tako pacienti kot politiki. Zato so nekateri zdravniki in zdravstveni delavci delali tudi po 400 ur mesečno, toda tako se ne da delati v nedogled, to je vsakemu jasno.

Jurski socialdemokratski park bo s Tanjo Fajon težko preživel evropske volitve

Socialni demokrati so se krize, ki jih je zadela po aferi Litijska 51, lotili “by the book”: najprej so hoteli izsiliti odstop pravosodne ministrice, saj so upali, da se bo s tem povezava s stranko končala. Če odsekaš zastrupljeni ud, bo telo ostalo zdravo, so domnevali. Toda kljub ostremu javnemu in brutalnemu spopadu med sedaj že “svobodno” Dominiko Švarc Pipan ter stranko SD, se položaj socialnih demokratov ni stabiliziral. Kljub odstopu generalnega sekretarja Klemna Žiberta, ki predstavlja tretjo generacijo nekdanje družbene in partijske elite, se ugled stranke ni dvignil. Odsekali so prst na roki, odrekli so se Dominiki Švarc Pipan, spokal je generalni sekretar, vendar se okužba ni ustavila. Zaradi vsega tega se zastavlja logično vprašanje: ali se SD sploh lahko dvigne z dna s Tanjo Fajon na čelu?

Politiki, pustite medije pri miru!

Misel, da naj se s politiko ukvarjajo politiki, medije pa pustijo pri miru, ker so v domeni novinarjev, je v Sloveniji še vedno utopična. Temu pritrjuje tudi predlagana novela medijskega zakona, ki je nastajala na Ministrstvu za kulturo in poleg nekaterih racionalnih...

Butalci kot slovenski politični “mainstream”

“Butalci” je sicer naslov zbirke humoresk pisatelja Frana Milčinskega. Objavljal jih je v raznih časopisih, kot zbirka pa so izšli po njegovi smrti. Butalci so prebivalci izmišljenega kraja, imenovanega Butale. Imajo se za zelo pametne in pomembne, čeprav so v resnici precej “omejeni”, kar bi bilo danes za nekatere celo politično nekorektno poimenovanje. Neprestano patološko tekmujejo s prebivalci sosednjega kraja. Zelo pomenljivo, povedno, če apliciramo na današnji čas bolestnega političnega tekmovanja doma in v svetu. Tudi tale tekst v duhu pustovanja določene aktualne zadeve prikazuje v satiričnem smislu.

Česa vam o zdravniški stavki drugi mediji (še) niso povedali

FIDES je stavko zdravnikov napovedal 18. decembra 2023. Do danes je preteklo že okroglih 60 dni, dva meseca. To sta dva meseca zamujenih priložnosti za nov dogovor, za ureditev razmer v zdravstvu. Do kdaj bomo še čakali in prenašali ta nered? Kdaj se bo Valentina...