Zemlja vse bolj postaja planet Plastika

Avtor: | 20. decembra, 2023

Evropska unija pozna davek na plastično embalažo od januarja 2021. V številnih njenih članicah so v minulih letih dodatno uvedli tudi lastne nacionalne davke na plastično embalažo. Danska ga je recimo uvedla že leta 1994, Nizozemska leta 2013, Belgija in Latvija leta 2018, Litva leta 2019, Slovenija leta 2020, Avstrija, Italija in Španija leta 2021, medtem ko ga Nemčija namerava uvesti v začetku leta 2024.

Proizvodnja plastike v EU v zadnjih letih zaradi težav z dobavljivostjo surovin in zaradi podražitev energentov sicer nekoliko peša in je po podatkih evropskega združenja proizvajalcev plastike Plastics Europe leta 2021 znašala 57,2 milijona ton (EU + Velika Britanija, Švica in Norveška), medtem ko je še leta 2018 znašala 58,1 milijona ton (vir). Svetovna letna proizvodnja plastike pa se je po drugi strani v istem časovnem obdobju občutno okrepila: iz 365,5 milijona ton (2018) na 390,7 milijona ton (2021). Najbolj se je v teh nekaj letih okrepil delež Kitajske, ki je leta 2021 znašal že 32% svetovne proizvodnje plastike, medtem ko je delež Evropske unije (+ Velika Britanija, Švica in Norveška) upadel na le še 14,6%.

Veliko večino plastike proizvedejo iz fosilnih goriv: leta 2021 so iz njih proizvedli 90,2% plastike na svetu, medtem ko so je z reciklažo proizvedli 8,3%, le 1,5% plastike pa so proizvedli na biološki osnovi. Kar zadeva biorazgradljive plastične vrečke, bi vam sicer lastniki kompostnikov lahko povedali, da tudi te vrečke niso tako hitro razgradljive, kot jih oglašujejo. Na splošno pa lahko življenjska doba plastike znaša tudi več stoletij, preden se ta razkroji.

Na svetu je bilo med leti 1950 in 2017 proizvedene skupaj okrog 9,2 milijarde ton plastike, več kot polovica te vrednosti pa je bila proizvedena po letu 2004. Od tega je že približno 6,9 milijarde ton pristalo v odpadkih, od katerih jih je bilo manj kot 10 % recikliranih, kakšnih 14 % sežganih, vse ostalo pa je bilo odloženo na smetiščih ali drugje v okolju (vir). Če se bo trend rasti povpraševanja po izdelkih iz plastike nadaljeval, utegne po nekaterih ocenah leta 2050 svetovna letna proizvodnja plastike znašati že okrog 1,1 milijarde ton (vir). Pri teh številkah se zdi medijsko odmevna prepoved plastičnih slamic v EU julija 2021, ki so jih prepovedali skupaj z nekaterimi drugimi plastičnimi izdelki za enkratno uporabo – krožniki, jedilni pribor in vatirane palčke -, kot gašenje gozdnega požara s kapalko.

Glede na vseprisotnost plastike okrog nas lahko čas, v katerem živimo, upravičeno imenujemo kar plastična doba. Ne samo, da ta komentar berete na napravi, ki je v velikem odstotku iz plastičnih sestavnih delov, ampak imate plastiko najverjetneje tudi oblečeno, jo nosite na sebi, s plastičnimi izdelki imate opremljen dom, naokrog se prevažate s pogledom na plastično armaturno ploščo, predvsem pa je skoraj vse, česar se dotaknete v trgovini, iz plastike. Kot primer vzemimo recimo priljubljene mintove čokoladice After Eight multinacionalke Nestlé. Te se nahajajo v trojni plastični embalaži: najprej je vsaka čokoladica posebej v svojem plastičnem žepku, ti žepki so vstavljeni v plastično banjico, vse skupaj pa je dodatno ovito v plastični ovoj. Seveda je podobno z vsemi sorodnimi izdelki, pa tudi z mlečnimi izdelki, jedilnim oljem, mesom, igračami, kozmetiko itd. Tudi sadje in zelenjavo v trgovini vstavite v plastično vrečko, doma pa prestavite v plastično posodo vašega hladilnika. Seveda si ne znamo predstavljati, da bi bilo lahko kako drugače. Preprosto ni cenejšega, obstojnejšega, lažjega in bolj vsestransko uporabnega materiala kot je plastika.

S plastiko smo v stiku dobesedno od rojstva naprej, ko prejmemo plastično identifikacijsko zapestnico. Nato nam nadenejo plastične plenice, v usta vstavijo plastično stekleničko in dodajo plastične igrače. Naš svet je že od samega začetka obdan s plastiko. Vendar pa plastika ni samo tam, kjer jo želimo imeti, ampak tudi povsod drugje, kjer je nočemo ali pa si niti ne predstavljamo, da bi bila lahko tudi tam prisotna.

Plastika je vseprisotna predvsem kot t.i. mikroplastika. Pri tem gre za drobce plastike, ki navadno niti niso več vidni s prostim očesom. Večina mikroplastike nastane z razpadanjem, drobljenjem plastičnih izdelkov; del mikroplastike pa proizvedejo tudi namenoma in jo nato uporabljajo npr. v kozmetični industriji. Mikroplastika se nahaja v prsti na vrtovih, kjer gojimo zelenjavo, nahaja se v hišnem prahu, predstavlja veliko večino plastike, ki plava v svetovnih morjih (vir) in je celo prisotna v oblakih na nebu (vir). Mikroplastiko dihamo, uživamo s hrano in pijemo z vodo. Zato ne preseneča, da so jo znanstveniki nedavno odkrili tudi v vzorcih človeške krvi. Našli so jo celo v človeških placentah, ki sicer človeški zarodek oskrbujejo s kisikom, hranili in hormoni, potrebnimi za njegovo rast in razvoj (vir).

S plastiko so povezana velika okoljska tveganja. Pri tem ne gre le za obremenjevanje okolja z odpadki ter ogrožanje živali in rastlin. Sporna je tudi proizvodnja plastike, ki zahteva velike količine fosilnih goriv in zato prispeva svoj nezanemarljiv delež k podnebnim spremembam.

Plastika pa predstavlja tudi tveganje za zdravje ljudi. V plastiki se pogosto nahajajo številne kemikalije in dodatki, ki so za ljudi strupeni. Med bolj znanimi so kadmij, krom, svinec, bisfenol A (BPA), ftalati, parabeni, zaviralci gorenja in dioksini, ki lahko vplivajo na človeški endokrini, reproduktivni, imunski in živčni sistem. Te kemikalije se iz plastike izločajo v hrano, vodo, zrak in tla zlasti pri segrevanju, nošenju z oblačili ali pri razgradnji plastike. Zato med drugim ni priporočljivo hrane pogrevati v mikrovalovnih pečicah v plastičnih posodah (vir), kaj šele, da bi plastiko sežigali v domačih kuriščih ali na prostem.

Velika večina ljudi danes nevede in nehote zaužije precejšnje količine plastike, ki se nato kopiči v naših pljučih, maščobnem tkivu, prebavilih in drugih organih (vir). S plastiko povezujejo pri ljudeh nastanek številnih bolezni: različne vrste raka, pljučne bolezni, bolezni ščitnice, presnovne motnje, bolezni srca in ožilja, razne nevrološke bolezni, sladkorna bolezen, prirojene napake, pa tudi neplodnost, o čemer smo na tem portalu pred letom že pisali). Znanstveniki so odkrili, da posebej majhni deli plastike (t.i. nanoplastika) lahko iz krvi prehajajo celo v možgane ter vplivajo na njihovo delovanje. Leta 2023 pa so znanstveniki opredelili celo novo bolezen, ki so jo poimenovali kar plastikoza in ki so jo prvič odkrili pri morskih pticah. Gre za obliko fibroznega brazgotinjenja, ki ga povzročajo majhni koščki plastike, ki vnamejo prebavni trakt ter tako vplivajo na prebavo, rast in preživetje teh ptic. Na splošno pa velja, da so medicinske raziskave o vplivih plastike na zdravje ljudi žal še zelo skromne ter da številne vplive in zdravstvena tveganja šele začenjamo odkrivati.

Ker je plastika tako vseprisotna v našem življenju, je kemična industrija, ki jo proizvaja, temu ustezno izjemno močna in vplivna. Zato je vsako zakonsko poseganje v proizvodnjo in vrednotenje zdravstvenih vplivov težko doseči. Dober primer so recimo mehčalci plastike ftalati, ki so že dolgo znani kot hormonski motilci, a je bilo do zdaj zelo težko najti zadostno politično voljo, ki bi ustrezneje omejila in regulirala njihovo rabo.

8 komentarjev

  1. Miller

    Zgornji prispevek je originalen primer Zahodne EU hinavščine.
    Večji del plastičnih smeti gre iz EU v Afriko, v revne neokolonialne države, kjer se te smeti sežigajo itd.
    Seveda je EU preselila v Afriko in Indijo tudi vso umazano industrijo.

    EU pa si umiva roke in si govori, mi smo čisti, zeleni in skrbimo za planet in ah in oh,..
    Moralna greznica.

    • Joze

      Tokrat se pa strinjava!

    • jaz

      Ja, in zakaj bi samo Evropa in Amerika plačevali razvoj tehnologije ki jo sedaj drugi kar na pladnju dobili. Prvi smo plačali onesnaževanje na račun našega zdravja. Naj nekaj plačujejo tudi ostali.

      • Miller

        Ja, na račun zdravja in predvsem življenj sužnjev in izkoriščanja kolonij, sta obogateli Amerika in Evropa in bogastvo vložile v razvoj tehnologij.

        In za bogastvo, ki smo ga dobili Zahodnjaki na račun ropanja kolonij in življenj sužnjev, je zdaj prišel čas, NAJ NEKAJ plačujemo tudi njihovim potomcem migrantom.
        Dobro jutro.

  2. tj

    Rokovnjač,
    vi plastike ne uživate skoraj 90 let. V zgornjem prispevku je lepo navedeno, da jo je večina proizvedena po letu 2004. Kako dolgo bodo živeli tisti, rojeni po tem letu, je pa vprašanje.

    • Rokovnjac

      Leta 53 prejsnjega stoletja,je nasa grupa obiskala srednje tehnicno solo na Askecevi v ljubljani.Pokazali so nam,kako se masovno po svetu ulivajo stvari iz plastike.Oni so z ubrizgavanjem ulivali nekaksne plasticnwe snodlne.Rekli so,da bo plastika zamenjala zelezo.Ce bom ze;lezo uporabljali v kolicinah kod sedaj,ga je na zemlji za 60 let!

  3. APMMB2

    S predelavo plastike se nihče resno ne ukvarja. Glede na zelo velike količine, jo je mogoče uporabljati za gradbeni materiala. Seveda primerno obdelano.
    Postopek kompaktiranja ni niti škodljiv, niti pretirano drag.

  4. Rokovnjac

    Resj je ogromno plastike in smeti od nje.Hudic menda je v temu,ker ljudje s plstiko zivijo precej daljso,ce ne kar dvokratno zivljenjsko dobo,ceprav udihavamo in jemo tako rekoc plastoko.Na primer,jest jo uzivam ze skoraj 90 let.Zelo me pa motijo plasticne smeti,nekje se dajo rabljeni plasticni izdelki celo prodat in to bi bilo potrebo uvesti se marsikje,ljudi pa nauciti mali manire,da ne mecejo plastike povsod.To je samo moje misljenje!!!

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo

Volilna farsa v Belorusiji po kremeljskih demokratičnih uzancah

Belorusi so v nedeljo, 25. februarja, odšli na parlamentarne volitve in volitve v lokalne svete. To so prve volitve v Belorusiji po politični krizi leta 2020. Volivci so izbirali 110 poslancev v spodnjem domu parlamenta in 12.000 predstavnikov lokalnih svetov. Ne glede na to, koliko ljudi se jih bo udeležilo, se bodo štele za veljavne. Te volitve sicer nikogar ne zanimajo, ker je izid znan v naprej. Je pa stanje demokracije v Belorusiji lep prikaz tistega, kar bi se zgodilo, če bi Putinova »tridnevna specialna operacija« uspela in bi Ukrajina dobila vodstvo po kremeljskih demokratičnih uzancah.

Intervju z vampirjem: Kaj je Vladimir Putin prek Tuckerja Carlsona sporočil Donaldu Trumpu

Pogovor črne ovce ameriškega novinarstva z osumljenim vojnim zločincem, ki je potekal 8. februarja letos, dobra dva tedna pred drugo obletnico ruske invazije na Ukrajino, zagotovo ne bo šel v zgodovino. Kremeljska sobana z razkošnim pohištvom, kot iz škatlice urejeni izpraševalec in predvsem nobenih neprijetnih, kaj šele kritičnih vprašanj, ki bi vznejevoljila sogovornika. Tucker Carlson ni Barbara Walters, še manj Walter Cronkite ali Larry King. Vladimir Putin se je monološko pogovarjal dobri dve uri in dosegel svoj namen – svetovni javnosti prodati pravljico o ubogih, ogroženih Rusih, ki so jih neonacisti v Ukrajini prisilili v “posebno vojaško operacijo”, da bi zaščitili svobodo, nacionalne pravice in zgodovinsko vlogo ruskega naroda. Ne glede na to, je med pogovorom vseskozi poudarjal Putin, pa je Rusija vedno pripravljena na sklenitev miru, na premirje z “režimom v Kijevu”.

Tretje leto: Kljub vsej propagandi Rusija ekonomsko trpi zaradi Putinove vojne

V soboto bosta minili dve leti od ruske invazije na Ukrajino, ki je uspela zdržati in se še vedno upira agresorski vojski. Prve prave vojaške provokacije so se sicer začele že na današji dan, le redki pa so verjeli, da se bo vseobsežni napad res zgodil. Kljub agresivni propagandi Kremlja, ki je celo nekaj zahodnjakov uspela prepričati, kako sankcije Rusiji sploh niso škodovale, celo nasprotno, ruski vsakdan še zdaleč ni idiličen. Socialne in ekonomske posledice vojne so hude; stroški za vojsko so se v dveh letih dvignili za 300 odstotkov, okoli 8 % celotnega ruskega BDP gre samo za financiranje te vojne. Najhujši udarec za Rusijo pa je več kot milijonski osip v demografiji. V zadnjih dveh letih je iz Putinovega imperija pobegnilo najmanj 800.000 Rusov. Na ukrajinski fronti jih je za vedno ostalo (ali pa so se vrnili ranjeni) okoli 300.000.

Putinova peta kolona v Ljubljani ob obletnici invazije na Ukrajino pripravlja shod v podporo Rusiji!

Ali je v naslovu prišlo do napake, sabotaže večje skupine tiskarskih škratov? Ni. Sredi Ljubljane je za soboto, 24. februarja, dva dneva po drugi obletnici vojaškega napada Ruske federacije na Ukrajino, dejansko napovedan shod s pomenljivim naslovom: “Shod ob drugi obletnici posebne vojaške operacije”. Enostavno povedano, to bo dogodek v podporo Rusiji oziroma vojni, ki jo je njen predsednik Vladimir Putin 22. februarja 2022 vsilil Ukrajini. Shoda se bo v najboljšem primeru udeležilo največ nekaj sto ljudi, vseeno pa to dokazuje, da ruska propaganda v Sloveniji deluje. Počasi prodira tudi v medije, še bolj vztrajna je na ulici. Vsak petek ob 19. uri se skupina Putinovih podpornikov zbere zraven ruskega veleposlaništva, svojih shodov nikoli ne prijavijo policiji, ki to mirno tolerira. Občasno se srečujejo tudi s predstavniki ruske ambasade. Kaj točno počnejo, ne ve nihče.

Pripravljeni na Trumpa 2.0?

Predvolilna tekma v Združenih državah Amerike vedno bolj intenzivno polni medije po vsem svetu. Deloma zaradi osnovnega bizarnega dejstva, da se v boj podajata precej starostno »iztrošena« kandidata, pri čemer s svojimi izjavami, ki kažejo na mejno opravilno sposobnost, gotovo izstopa kandidat demokratov Joe Biden, veliko razburjenja pa povzroča tudi kandidat republikancev Donald Trump s svojimi »šank« idejami in domislicami, ki lahko dodatno destabilizirajo že tako majavo globalno ureditev.

Frančiškova cerkev v kompleksni globalni realnosti

Veliki izziv miru in za mir ostaja v središču Frančiškovih prizadevanj; mir, ki poleg tega, da predstavlja osrednji cilj novega svetovnega reda, spada tudi med izobraževalne in kulturne dejavnike v dialogu med ljudmi in skupnostmi, še posebej v nasprotju z orožarsko industrijo in trgovino z orožjem. Papež Frančišek je citiral govor Pija XII. iz decembra 1944, ki poudarja “vedno jasnejšo in trdnejšo voljo: narediti to svetovno vojno, ta vsesplošni prevrat, izhodišče nove vseobsežne prenove”, sam pa se je osredotočil na “vseobsežno prenovo”, na katero je upal papež Pacelli. Tokrat namreč pogosto citiran koncept “razdrobljene tretje svetovne vojne” pomeni zaskrbljenost zaradi resne nevarnosti resničnega globalnega spopada, sposobnega opredeliti nova področja moči.

Ukrajina (2022-2024): Če zmagajo Rusi, bomo vsi revnejši in manj varni

Na Zahodu se množijo glasovi, ki so si enotni v tem, da je treba Rusiji preprečiti, da bi zmagala v vojni v Ukrajini, pa tudi glede tega, da je nujna ponovna oborožitev Zahoda. Eden teh glasov je denimo nekdanji nemški zunanji minister Joschka Fischer, ki se zavzema za vso potrebno vojaško podporo Ukrajini. V Skandinaviji, ki je bila v preteklosti podobno kot nemška stranka Zelenih znana po svojem pacifizmu, pa oblasti odkrito pripravljajo državljane na možnost oboroženega konflikta z Rusijo v dogledni prihodnosti. Ukrajinski predsednik Zelenski je nedavno v Davosu svaril svetovne voditelje, da če Rusom uspe zasesti Ukrajino, bo to privedlo do neposredne vojne med Rusijo in zvezo NATO.

Kriza SD: Koalicija je sama sebi najboljša opozicija

V vsem medijskem “spinu” okoli afere Litijska 51 se izgubljajo osnovna dejstva. In sicer, da je Dominika Švarc Pipan kot ministrica za pravosodje podpisala škodljivo pogodbo v breme proračuna Republike Slovenije. Taisto pogodbo je potrdila vlada Republike Slovenije in v roku 24 ur po podpisu pogodbe plačala kupnino iz proračunske rezerve, ki je namenjena za nujne zadeve. Z zadevo je bil več kot seznanjen minister za finance Klemen Boštjančič, pa tudi predsednik vlade ni bil brez informacij. Če bomo prišli stvarem “do dna”, potem bomo z institutom objektivne odgovornosti na koncu dejansko prišli do predsednika vlade.