Zemlja vse bolj postaja planet Plastika

Evropska unija pozna davek na plastično embalažo od januarja 2021. V številnih njenih članicah so v minulih letih dodatno uvedli tudi lastne nacionalne davke na plastično embalažo. Danska ga je recimo uvedla že leta 1994, Nizozemska leta 2013, Belgija in Latvija leta 2018, Litva leta 2019, Slovenija leta 2020, Avstrija, Italija in Španija leta 2021, medtem ko ga Nemčija namerava uvesti v začetku leta 2024.

Proizvodnja plastike v EU v zadnjih letih zaradi težav z dobavljivostjo surovin in zaradi podražitev energentov sicer nekoliko peša in je po podatkih evropskega združenja proizvajalcev plastike Plastics Europe leta 2021 znašala 57,2 milijona ton (EU + Velika Britanija, Švica in Norveška), medtem ko je še leta 2018 znašala 58,1 milijona ton (vir). Svetovna letna proizvodnja plastike pa se je po drugi strani v istem časovnem obdobju občutno okrepila: iz 365,5 milijona ton (2018) na 390,7 milijona ton (2021). Najbolj se je v teh nekaj letih okrepil delež Kitajske, ki je leta 2021 znašal že 32% svetovne proizvodnje plastike, medtem ko je delež Evropske unije (+ Velika Britanija, Švica in Norveška) upadel na le še 14,6%.

Veliko večino plastike proizvedejo iz fosilnih goriv: leta 2021 so iz njih proizvedli 90,2% plastike na svetu, medtem ko so je z reciklažo proizvedli 8,3%, le 1,5% plastike pa so proizvedli na biološki osnovi. Kar zadeva biorazgradljive plastične vrečke, bi vam sicer lastniki kompostnikov lahko povedali, da tudi te vrečke niso tako hitro razgradljive, kot jih oglašujejo. Na splošno pa lahko življenjska doba plastike znaša tudi več stoletij, preden se ta razkroji.

Na svetu je bilo med leti 1950 in 2017 proizvedene skupaj okrog 9,2 milijarde ton plastike, več kot polovica te vrednosti pa je bila proizvedena po letu 2004. Od tega je že približno 6,9 milijarde ton pristalo v odpadkih, od katerih jih je bilo manj kot 10 % recikliranih, kakšnih 14 % sežganih, vse ostalo pa je bilo odloženo na smetiščih ali drugje v okolju (vir). Če se bo trend rasti povpraševanja po izdelkih iz plastike nadaljeval, utegne po nekaterih ocenah leta 2050 svetovna letna proizvodnja plastike znašati že okrog 1,1 milijarde ton (vir). Pri teh številkah se zdi medijsko odmevna prepoved plastičnih slamic v EU julija 2021, ki so jih prepovedali skupaj z nekaterimi drugimi plastičnimi izdelki za enkratno uporabo – krožniki, jedilni pribor in vatirane palčke -, kot gašenje gozdnega požara s kapalko.

Glede na vseprisotnost plastike okrog nas lahko čas, v katerem živimo, upravičeno imenujemo kar plastična doba. Ne samo, da ta komentar berete na napravi, ki je v velikem odstotku iz plastičnih sestavnih delov, ampak imate plastiko najverjetneje tudi oblečeno, jo nosite na sebi, s plastičnimi izdelki imate opremljen dom, naokrog se prevažate s pogledom na plastično armaturno ploščo, predvsem pa je skoraj vse, česar se dotaknete v trgovini, iz plastike. Kot primer vzemimo recimo priljubljene mintove čokoladice After Eight multinacionalke Nestlé. Te se nahajajo v trojni plastični embalaži: najprej je vsaka čokoladica posebej v svojem plastičnem žepku, ti žepki so vstavljeni v plastično banjico, vse skupaj pa je dodatno ovito v plastični ovoj. Seveda je podobno z vsemi sorodnimi izdelki, pa tudi z mlečnimi izdelki, jedilnim oljem, mesom, igračami, kozmetiko itd. Tudi sadje in zelenjavo v trgovini vstavite v plastično vrečko, doma pa prestavite v plastično posodo vašega hladilnika. Seveda si ne znamo predstavljati, da bi bilo lahko kako drugače. Preprosto ni cenejšega, obstojnejšega, lažjega in bolj vsestransko uporabnega materiala kot je plastika.

S plastiko smo v stiku dobesedno od rojstva naprej, ko prejmemo plastično identifikacijsko zapestnico. Nato nam nadenejo plastične plenice, v usta vstavijo plastično stekleničko in dodajo plastične igrače. Naš svet je že od samega začetka obdan s plastiko. Vendar pa plastika ni samo tam, kjer jo želimo imeti, ampak tudi povsod drugje, kjer je nočemo ali pa si niti ne predstavljamo, da bi bila lahko tudi tam prisotna.

Plastika je vseprisotna predvsem kot t.i. mikroplastika. Pri tem gre za drobce plastike, ki navadno niti niso več vidni s prostim očesom. Večina mikroplastike nastane z razpadanjem, drobljenjem plastičnih izdelkov; del mikroplastike pa proizvedejo tudi namenoma in jo nato uporabljajo npr. v kozmetični industriji. Mikroplastika se nahaja v prsti na vrtovih, kjer gojimo zelenjavo, nahaja se v hišnem prahu, predstavlja veliko večino plastike, ki plava v svetovnih morjih (vir) in je celo prisotna v oblakih na nebu (vir). Mikroplastiko dihamo, uživamo s hrano in pijemo z vodo. Zato ne preseneča, da so jo znanstveniki nedavno odkrili tudi v vzorcih človeške krvi. Našli so jo celo v človeških placentah, ki sicer človeški zarodek oskrbujejo s kisikom, hranili in hormoni, potrebnimi za njegovo rast in razvoj (vir).

S plastiko so povezana velika okoljska tveganja. Pri tem ne gre le za obremenjevanje okolja z odpadki ter ogrožanje živali in rastlin. Sporna je tudi proizvodnja plastike, ki zahteva velike količine fosilnih goriv in zato prispeva svoj nezanemarljiv delež k podnebnim spremembam.

Plastika pa predstavlja tudi tveganje za zdravje ljudi. V plastiki se pogosto nahajajo številne kemikalije in dodatki, ki so za ljudi strupeni. Med bolj znanimi so kadmij, krom, svinec, bisfenol A (BPA), ftalati, parabeni, zaviralci gorenja in dioksini, ki lahko vplivajo na človeški endokrini, reproduktivni, imunski in živčni sistem. Te kemikalije se iz plastike izločajo v hrano, vodo, zrak in tla zlasti pri segrevanju, nošenju z oblačili ali pri razgradnji plastike. Zato med drugim ni priporočljivo hrane pogrevati v mikrovalovnih pečicah v plastičnih posodah (vir), kaj šele, da bi plastiko sežigali v domačih kuriščih ali na prostem.

Velika večina ljudi danes nevede in nehote zaužije precejšnje količine plastike, ki se nato kopiči v naših pljučih, maščobnem tkivu, prebavilih in drugih organih (vir). S plastiko povezujejo pri ljudeh nastanek številnih bolezni: različne vrste raka, pljučne bolezni, bolezni ščitnice, presnovne motnje, bolezni srca in ožilja, razne nevrološke bolezni, sladkorna bolezen, prirojene napake, pa tudi neplodnost, o čemer smo na tem portalu pred letom že pisali). Znanstveniki so odkrili, da posebej majhni deli plastike (t.i. nanoplastika) lahko iz krvi prehajajo celo v možgane ter vplivajo na njihovo delovanje. Leta 2023 pa so znanstveniki opredelili celo novo bolezen, ki so jo poimenovali kar plastikoza in ki so jo prvič odkrili pri morskih pticah. Gre za obliko fibroznega brazgotinjenja, ki ga povzročajo majhni koščki plastike, ki vnamejo prebavni trakt ter tako vplivajo na prebavo, rast in preživetje teh ptic. Na splošno pa velja, da so medicinske raziskave o vplivih plastike na zdravje ljudi žal še zelo skromne ter da številne vplive in zdravstvena tveganja šele začenjamo odkrivati.

Ker je plastika tako vseprisotna v našem življenju, je kemična industrija, ki jo proizvaja, temu ustezno izjemno močna in vplivna. Zato je vsako zakonsko poseganje v proizvodnjo in vrednotenje zdravstvenih vplivov težko doseči. Dober primer so recimo mehčalci plastike ftalati, ki so že dolgo znani kot hormonski motilci, a je bilo do zdaj zelo težko najti zadostno politično voljo, ki bi ustrezneje omejila in regulirala njihovo rabo.