Ameriška pomoč Ukrajini v kleščah strankarskih igric

Avtor: | 13. decembra, 2023

Prejšnji teden so republikanci v senatu blokirali sprejetje zakona, ki bi zagotovil nadaljnja finančna sredstva za ameriško pomoč Ukrajini. Šlo je za več kot sto milijard dolarjev velik paket dodatne pomoči za Ukrajino, Izrael in Tajvan, ki je v senatu prejel 49 glasov za in 51 glasov proti, medtem ko je bilo za sprejetje potrebnih 60 glasov za. Republikanci so pogojevali svoje glasove za nadaljnjo finančno podporo Ukrajini z zahtevo po zaostritvi ameriške imigracijske politike in po okrepitvi nadzora na meji z Mehiko, pri čemer pa jim demokrati niso bili pripravljeni v zadostni meri priti nasproti. V začetku tega tedna je nato na povabilo ameriškega predsednika Bidna prispel v Washington še ukrajinski predsednik Zelenski, da bi pomagal preseči republikansko blokado in zagotoviti nadaljnjo ameriško vojaško in finančno pomoč Ukrajini še pred koncem iztekajočega še leta. Zaplet kaže na nevarno ohlajanje zanimanja v Združenih državah za nadaljnjo pomoč Kijevu v njegovi vojni z Rusijo.

Ko je govora o ameriški pomoči Ukrajini, je sicer treba imeti pred očmi, da velika večina denarja, ki gre v ta namen, pravzaprav ostane v ZDA. Od 68 milijard dolarjev vojaške in z njo povezane pomoči, ki jo je kongres odobril, odkar je Rusija napadla Ukrajino, je skoraj 90 odstotkov teh sredstev ostalo Američanom, in sicer v obliki javnih naročil za ameriška podjetja in za plače ameriških delavcev. O tem je konec novembra poročal časnik The Washington Post (vir).

Pomoč ZDA Ukrajini je pomagala poživiti ameriško vojaško industrijo, v nekaterih primerih pa jo je celo rešila. Od konca hladne vojne leta 1991 se je namreč ameriški vojaško-industrijski kompleks zelo skrčil. Na začetku ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 ZDA recimo niso bile zmožne pokrivati niti ukrajinskih potreb po navadnih topovskih granatah kalibra 155 mm. Ukrajina namreč izstreli 6.000–8.000 takšnih granat na dan, ZDA pa so jih ob začetku ruske invazije proizvajale manj kot 15.000 na mesec. Zato je Pentagon takrat takoj namenil 1,5 milijarde dolarjev sredstev zgolj za okrepitev proizvodnje teh granat. Vendar kljub temu ameriške kapacitete za proizvodnjo teh intenzivno rabljenih topovskih granat tudi v letu 2024 predvidoma še ne bodo dosegale ruskih. V ruskem načinu vojskovanja je namreč glavni poudarek ravno na topništvu.

S ponovno okrepitvijo proizvodnje pa se ameriška vojska tudi posodablja: medtem ko ZDA pošiljajo v Ukrajino tudi več desetletij staro orožje, namreč svoja vojaška skladišča ponovno polnijo s sodobnejšimi in naprednejšimi verzijami oborožitvenih sistemov.

V Združenih državah so medtem ponovno zagnali tudi mnoge druge oborožitvene projekte in odprli številna nova delovna mesta. Orožje za Ukrajino danes proizvajajo v ZDA v vsaj 31 zveznih državah in v 71 mestih. Nekatere kose orožja zdaj ponovno proizvajajo prvič po več letih. Tako na primer protiletalske rakete Stinger spet proizvajajo prvič po letu 2005, kajti teroristi, s katerimi so se ZDA borile v minulih letih, niso razpolagali ne z vojaškimi letali in ne s helikopterji, proti katerim so ti izstrelki namenjeni.

S ponovno okrepitvijo proizvodnje pa se ameriška vojska tudi posodablja: medtem ko ZDA pošiljajo v Ukrajino tudi več desetletij staro orožje, namreč svoja vojaška skladišča ponovno polnijo s sodobnejšimi in naprednejšimi verzijami oborožitvenih sistemov. Pa ne samo svoja skladišča: ZDA spodbujajo tudi druge članice zveze NATO, naj Ukrajini donirajo svoje zaloge starejšega orožja, ob tem pa jim v zameno ponujajo transfer sodobne ameriške vojaške tehnologije. Tako je na primer Poljska prepustila Ukrajini 250 svojih starejših tankov sovjetske in nemške izdelave ter hkrati aprila 2022 z ZDA podpisala pogodbo za nakup 250 novih ameriških tankov M1A2 Abrams; januarja 2023 pa jih je sklenila naročiti še dodatnih 116. Poleg tega je Poljska letos prepustila Ukrajini tudi svoje sovjetske vojaške helikopterje in takoj nato avgusta z ZDA sklenila še pogodbo o nakupu 96 novih jurišnih helikopterjev Apache.

Norveška, Danska in Nizozemska pa so recimo podarile Ukrajini stara bojna letala F-16 in se hkrati odločila za nakup novih ameriških bojnih letal F-35. Tako danes v vsaj 10 ameriških zveznih državah in 11 mestih proizvajajo sodobno ameriško orožje za Natove zaveznice, s katerim bodo te nadomeščale svoje starejše orožje, ki ga prepuščajo Ukrajini.

Uspešna uporaba ameriškega orožja s strani Ukrajincev pa je odlična reklama za to orožje tudi drugje po svetu. Tako se je v tem času občutno okrepilo mednarodno povpraševanje po ameriškem orožju, ki bo verjetno še precej let poganjalo ameriško gospodarstvo. Preprečevanje nadaljnje ameriške finančne pomoči Ukrajini s strani republikancev se zato zdi neodgovorno početje, ki ne ogroža le preživetja Kijeva v vojni z Rusijo, temveč med drugim neposredno ogroža tudi ameriške gospodarske interese in predvsem delovna mesta.

Uspešna uporaba ameriškega orožja s strani Ukrajincev pa je odlična reklama za to orožje tudi drugje po svetu. Tako se je v tem času občutno okrepilo mednarodno povpraševanje po ameriškem orožju, ki bo verjetno še precej let poganjalo ameriško gospodarstvo.

Vse kaže, da leto 2024 za Ukrajino ne bo lahko leto. Pa tudi za ZDA ne, saj jih prihodnjega novembra čakajo predsedniške volitve. Na republikanski strani je glavni kandidat za vstop v Ovalno pisarno ponovno Donald Trump in nihče ne more z gotovostjo izključiti možnosti, da ne bo ponovno postal predsednik ZDA. Sicer so ga zasuli s kar 91 kazenskimi ovadbami (med drugim mu očitajo vmešavanje v predsedniške volitve, napačno ravnanje s tajnimi dokumenti in ponarejanje poslovne dokumentacije), a se zdi, da so vse te številne civilne tožbe in kazenski pregoni le še okrepili njegov položaj pred volitvami prihodnje leto. Pred volivci se namreč zdaj lahko predstavlja kot žrtev političnega preganjanja, načrtnega blatenja in lova na čarovnice, s čimer še dodatno podžiga svoje podpornike. In tudi če ga v kateri od kazenskih ovadb spoznajo za krivega, je malo verjetno, da bi lahko pred volitvami pristal za rešetkami. V primeru volilne zmage pa bi lahko preprosto pomilostil samega sebe.

Na politični sredini na Zahodu, vsaj tako dan za dnem ponavlja medijski mainstream, predstavlja možnost ponovne volilne zmage Donalda Trumpa enega največjih strahov za leto 2024 (vir). Ne samo, da bi se Trump lahko poskušal maščevati svojim nasprotnikom, ampak bi si tudi lahko prizadeval za gospodarski protekcionizem in za zmanjšano ameriško angažiranje pri zagotavljanju evropske varnosti

Zmanjšanje ameriškega zanimanja za vojno v Ukrajini in za zaustavljanje Kitajske glede Tajvana bi bil nedvoumen signal ameriškim zaveznicam po svetu, da pri zagotavljanju lastne varnosti ne morejo več računati na ZDA.

Obstaja bojazen, da bi lahko celo ogrozil nadaljnji obstoj zveze NATO. Trumpova volilna zmaga bi bila zato velika spodbuda za ruskega predsednika Vladimirja Putina, da nadaljuje vojno v Ukrajini z vsemi razpoložljivimi sredstvi, hkrati pa bi mu bila dobrodošla pri njegovih ambicijah v zvezi s polaščanjem drugih nekdanjih sovjetskih republik, kot so Moldavija in pribaltske države.

Zmanjšanje ameriškega zanimanja za vojno v Ukrajini in za zaustavljanje Kitajske v vprašanju Tajvana bi bil nedvoumen signal ameriškim zaveznicam po svetu, da pri zagotavljanju lastne varnosti ne morejo več računati na ZDA. S tem, ko bi se Amerika po svoji volji odpovedala vlogi svetovnega policaja, bi svet postal tudi veliko bolj nasilen kraj. Povsod po svetu je namreč vse polno držav, ki so mnenja, da za lastno blaginjo bodisi “resnično” potrebujejo nek kos ozemlja šibkejše sosede ali pa da jim ta sploh v resnici pripada. In če si bo Rusija uspela trajno prilastiti ozemeljske osvojitve v Ukrajini, bo to velika spodbuda za vse ostale, da naredijo isto.

21 komentarjev

  1. Andrej Muren

    Če bo Zahod pustil Ukrajino propasti, bo to svojo neumnost kaj kmalu drago plačal. Vprašanje pa je, ali imajo vodilni politiki v ZDA in EU toliko pameti, da se tega zavedajo.

  2. Jure

    Pošiljanje vojaške pomoči tuji državi mogoče koristi posameznemu orožarskemu podjetju, nikakor pa ne koristi ameriškemu gospodarstvu in prebivalstvu, ki to financira preko davkov in inflacije in ima posledično nižji razpoložljivi dohodek. Trošenje kapitala za vojsko je smotrno le, če se s tem odvrne agresorja, ki bi odvzel pravice, začenši s pravico do življenja.

  3. Miller

    Še to:
    Avtorji hujskaških pamfletov pri zavajujočem naštevanju orožje, NAMERNO ne povedo, da MORA NEKDO prijeti za predrago podarjeno orožje, ki gre v NIČ.

    Grenka resnica je, da je teh “nekdo” iz dneva v dan manj in jih že resno pri – zmanjkuje. Zato panika. In propagandne nebuloze.
    Ozemlje lahko bombardiraš, granatiraš, raketiraš.., ampak NI TVOJE, dokler tvoja noga ne stopi nanj.

    • Rokovnjac

      Jest sm pa mislu,da je Butalsko-Cloveskih zakonih zemlja lahko tvoja,ce jo kupis,posteno placvas in jo prepises na svoje ime v katastru,amI right,or wrong???

      • Miller

        @Rokovnjač imaš prav, ampak tema je pošiljanje orožja:
        za podarjeno puško je potreben strelec, ki se premika preko minskih polj proti ostrostrelski cevi, ki je skrita in nevidna,
        v podarjeni tank se mora vsesti ekipa treh in jurišati čez minska polja, „na nišanu“ protitankovskih raket,
        v transporter sede desetina, ki vozi preko minskih polj, „na nišanu“ protioklepnih raket.
        Vsi pa pod budnim očesom kamer z dronov in satelitov ter neprestano točo granat in ostrostrelcev.

        Pešaka, pa naj bo še toliko izkušen in natreniran v Nato bazah, lahko zaradi mine prehiti lastna noga ali črevesje, tankisti in oni v oklepnem transporterju, so počasi in v največjih mukah dejansko pečeni, če jih prej ne odrešijo ostale granate v tanku.

        Lahko je hujskati na vojno preko tipkovnice ali mikrofonov. Naj se ti hujskači javijo. Zelenski baje dobro plačuje.
        Ampak, ampak, za to je potrebno imeti veliiika jajca. Moška ! Ne samo velik gobec kot vojni hujskač maršal Twito in njegovi verniki, ki označijo vsakega za rusofila, ki pove samo neprijetno resnico.

  4. Miller

    Trump obljublja, če bo izvoljen za predsednika,
    bo najprej ustavil zapravljanje za ukrajino in s tem ustavil morijo..
    in drugič, da bo izvlekel ZDA iz Nata.
    In tretjič, s tem se bo lahko vrnilo na svoje domove v pokrajine donbas in lugansk, 5 milijonov beguncev ruske narodnosti, ki so morali pred ukrajinsko agresijo zbežati v rusijo.

    • Jože

      Skratka ni ga čez Trumpa – mirovnika vseh mirovnikov. Potemtakem bo Donnie zrihtal tudi vojno v Gazi, čez noč rešil stoletni konflikt med Izraelci in Arabci?! Ja čudovito! Samo nekaj mi tu ni jasno gospod Miller: zakaj Trumpa potem skoraj nihče ne mara – razen seveda njegovih zarukanih volilcev?
      Mi lahko razložite?

      • Miller

        mamico vpraš, smrk, smrk…

      • Rokovnjac

        Ves kaj Miller,jest imam pravo novo Kragujevacku Mauserico,tukili so jo reklamirali v trgovini Bg 5 in sem jo kupil za spomin,bila je se konzervirana,v paketu je bilo vse vkljuceno,spaga za ciscenje rora,kanglica za eskarol in olje,bajonet in pa se patrontosel.Vse skup sem dobil za 149 dollarjev in sem bil zelo vesel spomina.Z no sem samo enkrat ustreli v jamo za kompost,ceprav im tudi se kar precej patronov.Pa lep pozdrav iz soncne CA!

    • mario

      Oh ti ubogi osmoljenec, nisi kriv za pomanjkanje, ni pomoči….

  5. deni

    ZDA so seveda že od 1. sv. vojne, sploh pa od 2. sv. vojne globalni policaj. Kdo jih je naredil? Evropa. Ampak je Amerika tudi reševala Evropejce pred lakoto s paketi UNRA in še čim. Ja seveda je sledila svojim ciljem. Kdo pa ne? Sovjeti so jih vedno zmerjali z imperialisti. Seveda v doloceni meri velja. Tudi v preteklosti so nekako širili svoj vpliv (Filipini, Kuba….) ampak v manjši meri. Kdo je rešil Jugoslavijo pred lakoto ob Ruski brci Maršala v ta zadnjo. Najbrž Marsovci. Zakaj grem v zgodovino? Ker se vedno znova ponavlja. Seveda to pot Rusi niso glavna prioriteta. Niso več glavni igralci, Kitajci jih bodo pohopsali kot zajce. Sploh Sibirija je že njihova. Ko smo že pri Sibiriji. Rusi Američanom očitajo njihovo ravnanje z Indijanci ter črnci. Ja, seveda drži vodo.
    Kako so pa Rusi osvajali Sibirijo in nato Aljasko? Hm, najbrz z oljčno vejico in kropivom. Pa ja de. Kruto so ravnali z domorodci, sploh na Aljaski. Edina sreca za sibirska ljudstva so neizmerna prostranstva. Ob osvobajanju Evrope pa so si dali duska in ko je Stalina na posilstva in podobno opozoril celo Rankovič je samo zamahnil z roko, češ po hudih bojih si lahko vojaki privoščijo malo zabave. Aja, to naj bila zabava, za nemočne ženske najbrž ne. Zakaj je Zahodna Evropa prosperirala in poleg ZDA postala najbogatejša celina. Lahko si vsak misli svoje. Medtem, ko se je za kazen DDR utapljala v revščini, ostali sateliti pa zato, ker so se pustili Nacistom okupirati. Tudi Ruse so rešile ZDA ter Anglija pred kapitulacijo, vsaj do takrat, ko je Stalin preselil tovarne za Ural. Kdo je Putinov vzor. Kruti car Peter Veliki, Lenin in vsi veliki ruski osvajalci.
    Če se ZDA zdaj podela v hlače. Vprašanje za milijon dolarjev. Nisem nek hud zagovornik ZDA, vendar je potrebno gledati realno, kaj kdo nudi?Pa cetudi iz svojega lastnega interesa. Seveda služi s prodajo orožja, medtem ko Kitajci z Rusi prodajajo piškote in otroške igračke, sploh BV in afriškim državam ter Latinski Ameriki. Samo še to dodam. Putin je in še zatira muslimanska ljudstva v Rusiji, Kitajci pa pobijajo Ujgure, ravno tako muslimani, istočasno pa se oboji ližejo s Palestinci. Hipokrizija na kvadrat.

    • miro

      “Lend-Lease obrne vojno v Stalinovo korist

      V prvih sedmih ali osmih mesecih leta 1942 je nemška Luftwaffe obvladovala sovjetski zračni prostor, nemške oklepne divizije pa so imele v najslabšem primeru enakopravno, pogosto pa tudi znatno lokalno premoč nad izčrpanimi zalogami tankov Rdeče armade. Ko pa so v Sovjetsko zvezo začele prihajati znatne količine zalog posojil, se je materialna enačba začela spreminjati v Stalinovo korist (str. 416).

      Zanimivo je, da čeprav je bilo veliko napisanega o superiornosti ruskih tankov, kot je T-34, v primerjavi s primerljivimi ameriškimi in britanskimi modeli, so ruski strokovnjaki zasebno priznali, da imajo ameriški in britanski tanki veliko pozitivnih vidikov. Ameriški lahki in srednji tanki M-3 Stuart so se izkazali za “visoko gostoto ognja”. Srednji M-3 Stuart je imel “odlično vidljivost z vidika poveljnika”, medtem ko je imel lahki M-3 “boljšo mobilnost”. Lahki in srednji tanki Stuart so bili dobro ergonomsko oblikovani, s “priročno namestitvijo posadke”, in so bili tišji od številnih sovjetskih modelov. Na Stalinovo zahtevo je Roosevelt naročil, naj se ameriški tanki prilagodijo sovjetskim potrebam (str. 418).

      Roosevelt je v pomoč Rdeči armadi poslal tudi veliko število džipov in tovornjakov. Tovornjaki Studebaker so bili opremljeni s 76-milimetrskimi topovi Rdeče armade in dani v takojšnjo uporabo ter so imeli ključno vlogo pri oskrbi mobilnih sil, razporejenih zunaj železniških oporišč. Ameriški džipi so bili zaradi svoje okretnosti in vsestranskosti zelo priljubljeni med ruskimi vozniki. Poleg 36.865 tovornjakov in 6.823 džipov, ki so bili Sovjetski zvezi dobavljeni do 30. junija 1942, jih je do sredine novembra 1942, ko je Rdeča armada pripravljala protiofenzivo, da bi odrezala Stalingrad, prispelo še med 25.000 in 30.000 (str. 423 in naslednje).

      Na Stalinovo zahtevo je Roosevelt začel pošiljati 5.000 ton aluminija na mesec za pomoč pri gradnji sovjetskih tankov. Sovjetsko pomanjkanje drugih barvnih kovin – vključno z nikljem, ferokromom in ferosilicijem – so zapolnili Američani, ki so Stalinu mesečno dobavljali po 800 ton vsake od teh pomembnih industrijskih kovin. V Sovjetsko zvezo so pošiljali tudi ameriške pošiljke specialnih jekel za vojaške namene. Roosevelt je poslal od 4 000 do 5 000 ton TNT-ja in drugih eksplozivov na mesec, da bi pomagal Sovjetom pri Stalingradu. Nazadnje je bilo poslanih 300 ton vremensko odporne vulkanizirane gumijaste zmesi, imenovane Vistanex, za uporabo v ločilnih ploščah v sovjetskih tankovskih in letalskih baterijah (str. 425 in nasl.).

      Ameriška pomoč lend-lease je bila ključnega pomena za pomoč Rdeči armadi pri porazu Nemcev pri Stalingradu. Takšna pomoč je vključevala 70 000 tovornjakov in džipov, 500 000 ton ameriškega letalskega in motornega goriva ter maziv, 4 469 tankov in nosilcev orožja, 1 663 bojnih letal ter tone številnih živil, ki so pomagala nahraniti vojake Rdeče armade. McMeekin piše: “Anglo-ameriški kapitalizem je pomagal zmagati v bitki pri Stalingradu, kar je neponovljivo zgodovinsko dejstvo” (str. 430-432).”

      John Wear, Stalin’s War: A New History of World War II”
      https://inconvenienthistory.com/14/2/8195

      • deni

        Sem bral o Stalingradu, kako je iz zaledja prihajala zavezniška pomoč. Saj sovjeti tudi pušk niso imeli dovolj in je ena prišla na dva ali tri vojake. Ti pa so bili poslani, samo kot topovska hrana, oziroma z namenom, da Nemcem zmanjka streliva. In naglo prodiranje Rdeče armade izključno zaradi desettisočih ameriških tovornjakov, medtem ko so se Nemci umikali s pomočjo konjskih vpreg. Sedaj pa vsi pozabljajo in žalijo vsevprek, vsakega, ki ni za Ruse ali Palestince. Privoščim jim in upam, da me takrat ne bo zraven, ko bodo uvedli “demokracijo”. po “meri človeka” Levi bodo še radi prosili za amerisko pomoč, kot so že. Zgodovina se rada ponavlja.

      • ren

        Ameriško vojaško pomoč je Stalin plačal z zlatom¸. V Murmansk tovornjaki in džipi, iz Murmanska v USA zlato.

        • TL

          @ren ne samo z zlatom, tudi z drugimi surovinami in lesom. Večino pa so izkopali, izsekali in transportirali nesrečneži, zaprti v gulagih.

          • deni

            Še dobro, da je Stalin Nacistom od 39. do 22. junija 1941 dobavljal ledene kocke iz Sibirije, ki so jih klesali najbolje plačani ledoseki na svetu. Ja bravo. Še na večer napada Nemcev je poslal razne vrste surovin, Hitlerju. Ne me basat.
            Naši velecenjeni KPS pa po naredbi Kominterne, ni niti trznili. In ustanovili antiimperialistično fronto medtem, ko so se Angleži sami, v celi Evropi upirali Nacistom.

          • ren

            TL, na žalost imaš prav.
            Veliko sem prebral o gulagih in na splošno o Sovjetski zvezi. Zločinska država.

    • ren

      Pozabil sem, kje sem prebral* pred kakšnimi 10 dnevi, da so Rusi leta 1812 iz Aljaske prodirali proti jugu (takrat je bila Aljaska še ruska) in postavili zadnjo vojaško postojanko blizu današnjega San Franciska.

      ______________________
      * Zdajle sem na netu preverjal dejstva in na Siolu našel članek o tem. Drži, kar sem napisal.
      https://siol.net/novice/svet/kako-so-rusi-americanom-prodali-aljasko-398357

  6. Brane

    Avtor, še eden izmed podizvajalcev Natove propagande seveda ne izpostavi evidentnega: da vojaško-industrijski kompleks, ki ima vse niti odločanja v svojih rokah, pač potrebuje vojne in Ukrajinci dajejo svoja življenja in državo za “preživetje” ameriške vojaške industrije. Republikanci in njihov veto na dodatno pomoč, pa je že znanilec, da v ZDA že počasi obračajo ploščo in s tem ko itak že zdavnaj vedo, da je vojna izgubljena, iščejo način kako se iz nje elegantno umakniti. Izhod jim čudežno ponuja Izrael.

    • uroš gabrijelčič

      Komentar, da je vojna izgubljena (za Ukrajino), sodi v arzenal izjav takoj po začetku ruske agresije: Ukrajina bo v tedni dni uničena ipd. Tako je pametoval tudi E. Žitnik. Kako se bo ta spopad končal, ne ve nihče, razen tistih, ki držijo niti v svojih rokah in bodo svojo odločitev sporočili, ko bo čas za njih najprimernejši. Pametovalci vrste vojna je za Ukrajino izgubljena, naj se raje vprašajo, kaj pa, če se to res zgodi. Imajo tudi go zapisano v svoji stekleni krogli?

  7. APMMB2

    Ob vojni v Ukrajini se v svetu dogajajo globalni premiki.
    Rusija ni več svetovna velesila in ni več glavni igralec v svetovni politiki.Ukrajina je za Rusijo preveliki zalogaj, da bi lahko iz specialne operacije prišla kot zmagovalka.Danes se bori in vzdržuje ravnotežje samo še z Iransko pomočjo in strelivom in orožjem Severne Koreje.
    Rusiji pa preti še en poraz, namreč Rusija ne more več nadzorovati razmer v Sibiriji. Tam že sedaj prevladujejo Kitajci, ki s popolnma drugačno taktiko osvajajo Sibirijo.Prevladujejo v trgovini.
    Ko pogledamo vojno v Gazi, vidimo, da Rusije, kot velesile ni prisotne.
    Arabski svet se obnaša po svoje in kot je videti Palestincev ne podpira.Nobena arabska država ne sodeluje v boju s Palestinci.
    Svet je spoznal destruktivno politiko Rusije,ki je še kot Sovjetskazvza netila revolucije po svetu in cvetoče kolonike spremijala v bedo.
    Ob usihanju gospodarstva namenja Rusija 30% proračuna za vojsko. Takšen odstotek bo Rusijo prej ali slej popolnoma izčrpal in njen poraz je neizbežen.
    Vsaka ranjena zvez postane nevarna, tako je tudi z Rusijo.
    Kljub temu, pa je njen bankrot neizbežen.
    Ko je Rusijo Reagan vpletel v vojno zvezd, je Rusija kolabirala. Sedaj je v dosti težjem položaju, saj sedaj dejasnko uničuje vojaške resurse in svoje ljudi. Izgubiti 350.000 vojakov ni mačji kašelj. Prej ali slej jih bo zmanjkalo.
    ZDA so v predvolilini tekmi in problem migrantov je bolj aktualena, saj ga Američani doživljajo v vsakdanjem življenju. Zato imajo migranti prednost pred oddaljeno Ukrajino, kar je škoda pred vsem za Evropo. Rusija z vojno v Ukrajini preti pred vsem Evropi. Putin odkrito priznava, da obnavlja Sovjetsko zvezo. Te brez kolonij v Vzhodni Evropi ni. Zavedati se moramo, da je tudi Slovenija bila kolonija Sovjetske zveze, se pravi, obnova Sovjetske zveze pomeni, da je tudi Slovenija na udaru.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo

Zakaj je Poljska za Rusijo takšen trn v peti

Poljska se pospešeno oborožuje in kadrovsko krepi svojo vojsko, ki šteje 200.000 aktivnih pripadnikov, izdatki zanjo pa presegajo 4,0% BDP. V nekaj letih naj bi poljska vojska narasla celo na 300.000 aktivnih pripadnikov, s čemer bi Poljska postala država z najmočnejšo vojsko znotraj Evropske unije. Od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 je vojska na Poljskem sploh ena najpomembnejših tem v javnih razpravah. In to z dobrim razlogom – zaradi Rusije. Rusija namreč vleče Poljsko vse globlje v hibridno vojno. V minulih mesecih je v državi izbuhnilo več velikih požarov, Rusija naj bi stala tudi za hekerskimi napadi na poljsko državno tiskovno agencijo, na poljsko-belorusko mejo vedno znova prihajajo skupine ilegalnih migrantov. Najnovejša provokacija pa so skupne vojaške vaje beloruske in kitajske vojske le nekaj kilometrov od poljske meje.

Kaj je rešilo Donalda Trumpa pred usodnim strelom

Bivši ameriški predsednik Donald Trump bi v soboto zvečer skoraj postal bivši. Če bi namreč atentator boljši strelec, bi republikanskega predsedniškega kandidata krogla zadela v glavo, ne pa le oplazila desnega ušesa. Glede na kaliber polavtomatske puške Remington AR 15 bi bil Trump v tem primeru skoraj zagotovo mrtev. Takšna puška je v ameriških zveznih državah, kjer je orožarski trg liberaliziran, v prosti prodaji in stane približno 950 evrov. Ali so se z (neuspelim) atentatom Donaldu Trumpu na stežaj odprla vrata Bele hiše? Ankete so mu namreč prikazale takojšen skok podpore.

NATO je kljub 75-letnici v boljši kondiciji kot kadarkoli prej

NATO ni le vojaško obrambno zavezništvo, ampak tudi politična organizacija, ki enako kot Evropska unija temelji na vrednotah, kot so demokracija, človekove pravice in vladavina prava. Natu ni vseeno, ko se te zanikajo. Pri tem lahko ugotovimo, da ne tako majhen del slovenske javnosti ob ruskam napadu na Ukrajino, torej ob največji varnostni krizi na našem kontinentu po drugi svetovni vojni, ostaja dokaj neprizadet. Naš diplomatski komentator Božo Cerar ob tem ugotavlja, da se del Slovencev obnaša tako, kot da nova pravila, ki jih skuša v Evropi uveljaviti imperalistična Rusija, izrecno za Slovenijo ne bodo veljala. In kot da je slovenska varnost razumljiva, za vedno dana sama po sebi in da nam zanjo ni treba skrbeti oziroma k njej skoraj nič prispevati. Ankete kažejo, da kljub zelo kritičnemu mednarodnemu trenutku naša javnost ni naklonjena dodatnemu trošenju za obrambo in da je podpora našemu članstvu v zavezništvu med vsemi članicami sploh najnižja.

Iranska pravljica o tem, kako so novega predsednika naslikali kot reformista

V Iranu je končno zmagal “reformist”, politik, naklonjen spravi z Zahodom, pravicam žensk in bolj liberalnemu vzdušju v družbi. Takšne so bile ugotovitve večine mainstream medijev na Zahodu, potem ko je na volitvah v Iranu zmagal nekdanji srčni kirurg in minister za zdravje Mahmoud Pezeshkian. A kot opozarjajo iranski borci za človekove pravice, je vse skupaj za lase prevlečeno. Takšen narativ spregleda bistvo iranske teokratske diktature: namreč da v takšnem režimu ne more biti nobenih “liberalcev”, torej zmernih, reformističnih ali celo demokraciji in človekovim pravicam naklonjenih politikov. Če bi bili, bi se že zdavnaj našli v zaporu, pred nekaj desetletji pa bi končali pred strelskim vodom ali bi jih obesili na kandelaber.

Zmaga levice kot “vrnitev v normalnost”

Glede volitev v Veliki Britaniji ni bilo dvoma, da bodo zmagali levosredinski laburisti, bolj napeto je bilo v Franciji, kjer so po zaslugi dvokrožnega večinskega volilnega sistema preprečili zmago radikalne desnice, ki jo simbolizira Nacionalni zbor. Francoska izkušnja bi morala enkrat za vselej strezniti desnico o večinskem volilnem sistemu v Sloveniji, saj bi se pred drugim krogom vse stranke, ki slišijo na “antijanšizem”, dogovorile o podpori kandidatom levice ali leve sredine. Kar bi lahko pripeljalo celo do tega, da bi imela levica 80 odstotkov poslancev v Državnem zboru, opozicija pa bi bila marginalizirana. Tako izrazita neenakomerna zastopanost prinaša tveganje, da se politika iz parlamenta v nekem trenutku preselila na ulico. To pa ustvarja nevarnost državljanske vojne, pred katero ni imuna nobena, še tako demokratična država ne.

11 laži Jenullove iniciative Glas ljudstva in Dušana Kebra

Skupina zdravstvo.si je preučila najpogostejše trditve skupine Glas ljudstva, ki ga v javnosti poosebljata Jaša Jenull in Dušan Keber. Sklepna ugotovitev se glasi: laž vseh laži je slogan “ohranimo vsem dostopno javno zdravstvo”, kajti dejansko so šli vsi dosedanji predlogi Jenulla, Kebra in Golobove vlade v nasprotno smer – v zmanjševanje dostopnosti zdravstvenih storitev. Zato se čakalne dobe še podaljšujejo. Zato zdravniki stavkajo. Zato je ministrica brezbrižna do nadaljevanja mafijske prakse preplačevanja medicinskega materiala in zdravil. Zato zaposleni v zdravstvu pospešeno zapuščajo sistem. Keber, Glas ljudstva in Golobova vlada z ministrico za zdravje na čelu z vztrajanjem pri socialističnem planskem modelu državnega zdravstva in uvajanjem delovne obveznosti za zdravnike v resnci pospešujejo privatizacijo zdravstva, namesto da bi končno pogled usmerili čez planke in se v dobro bolnikom začeli zgledovati po uspešnih rešitvah na primerih Francije, Nizozemske, Avstrije ali Švice.

Nova nuklearka bo draga le, če bodo z njo zaslužili finančni vlagatelji in posredniki

V prvem delu teksta o energetski prihodnosti Slovenije, ki smo ga naslovili “Energetske dileme: Ali še ena nuklearka ali pa uvoz iz tujine”, smo prejšnji teden ugotavljali, da bomo v prihodnosti glede na trenutno znane tehnologije lahko na domačih tleh proizvedli pozimi manj kot 40 % potrebne elektrike. Zato je prvo ključno vprašanje, na kakšen način si bomo v tem letnem času zagotovili vso potrebno elektriko – z izgradnjo JEK2, z uvozom ali na nek tretji način, ki ga zaenkrat še ne poznamo. Vsi se najbrž strinjamo s tem, da se država brez zadostne oskrbe z električno energijo preprosto ustavi. Zato bi moral razpravljavec o tej tematiki predvsem predlagati, kje vidi vire oskrbe – in ne samo česa si ne želimo.

Ali je SLS sabotirala svojega “špicenkandidata” Petra Gregorčiča?

SLS je najstarejša demokratična stranka pri nas, ki je 9. junija izgubila status parlamentarne. Leta 1988 ustanovljena stranka enostavno nima sreče s svojimi predsedniki, ki se med vsemi strankami najpogosteje menjavajo – doslej so jih imeli že 11. Zadnji, Marko Balažic, je za evropske volitve angažiral Petra Gregorčiča. Resda je ta dosegel dober rezultat in bil skoraj izvoljen, vendar je hkrati tudi res, da SLS v vzhodni Sloveniji praktično ni imela opazne predvolilne kampanje. Kdo je zagrešil tako usodno napako? Je šlo res le za malomarnost? SLS je zmanjkalo manj kot 3.000 glasov za vstop Evropski parlament.