Iz Strateškega sveta za zdravstvo je pred dnevi kot član sveta izstopil družinski zdravnik Rok Ravnikar, ki ima pomembno strokovno vlogo tudi v Zdravniški zbornici Slovenije in v gibanju, ki ga je ustanovil dr. Anže Logar. Svoj izstop je objavil tudi na X-su. Pot v X je očitno usoda vseh nas, ki razmišljamo s svojo glavo.
Med razlogi, ki jih je navedel doktor Ravnikar, je bil poudarek na tem, da ponavljanje že povedanega ni več potrebno, nakazal, pokazal je, da se očitno Strateški svet vrti v začaranem krogu. Po domače: nihče ne posluša. Tudi reakcija predsednika sveta dr. Erika Breclja je zelo povedna, malce se je filmsko začudil, kako da ni gospod Ravnikar odstopil že prej, saj so morali menda zaradi njegove pogoste odsotnosti imenovati v svet novo članico iz osnovnega zdravstva.
Dr. Ravnikar ni ostal dolžan in je pridal, da so njegove udeležbe na sejah vidne iz zapisnikov. To pregovarjanje v javnosti daje slutiti, da stvari v Strateškem svetu le niso tako rožnate, kot bi jih rad prikazal njegov predsednik, ministrica, predsednik vlade. Vprašanje je, kdo bo še hotel biti član tega sveta, če so neodvisna mnenja nezaželena.
Predsednik sveta pričakuje še dodatne izstope neposlušnih. Ob tem je opozoril, da so obdelali že veliko tem, področij, da te sedaj čakajo na realizacijo predlogov in rešitev, ki so jih predložili vladi in ministrstvu. Ob tem ni mogoče, da ne bi opazili, da predsednik sveta ni več tako navdušen nad samim svetom, da je to očitno postala še ena njegova dodatna obremenitev, ki mu jemlje dragoceni čas in energijo. Pa evre verjetno tudi.
Danes vemo, da sem imel prav, ko sem zapisal v kolumni, da je bil interventni zakon Danijela Bešiča Loredana zgrešena odločitev tedanjega ministra in vlade. Čakalne vrste, zaradi katerih je bil menda sprejet interventni zakon, so se namreč v zadnjem letu še podaljšale.. Minister Loredan je predpostavljal, da bodo boljše plačani zdravniki delali več, da bo ZZZS lahko plačal vse dodatne storitve, da so bodo zato skrajšale čakalne dobe. Vse to se žal, pričakovano, ni uresničilo, razen zapravljenih milijonov.
Nova ministrica se od predhodnikovih ni naučila veliko, čeprav je bila del njihove ekipe. Za usihajočo vlado in reform željnega predsednika vlade je po hitrem postopku ponovno pripravila zakon, ki je že leta v predalu. Zadnja verzija tega zakonskega “sračjega gnezda” je še poslabšala sprejemljivost dokumenta s strani nosilcev zdravstvene dejavnosti.
Za nasmehom ministrice se skriva popolna ignoranca, nespoštovanje socialnega dialoga (Slika. zajem zaslona DZ/TVSLO3)
45. člen, ki pomeni prikrito prisilno delo je vrh nesposobnosti, nerazumevanja dejavnosti. Gre za grob poseg v sistem zdravstvenega varstva, ki za stroko pač ni sprejemljiv. Takih členov kredibilen minister ne sprejema po hitrem postopku, na dopisni seji vlade, kjer je izključena javna obravnava.
Zakon posega tudi v nagrajevanje zaposlenih v osnovnem zdravstvu in zmanjšuje tisti del sredstev, ki so jih pridobili zaposleni zaradi povečanih obremenitev. Privlačnost dela v zdravstvu zmanjšuje, namesto, da bi ga dvignila. Napake, ki bodo nastale ob tem, bodo plačali bolniki.
+++
V tem tednu, kot da bi vedel, kako je potrebna je njegova beseda, se je oglasil varuh človekovih pravic Peter Svetina in na podlagi rezultatov raziskave opozoril, da je nesprejemljivo, da telefoni v osnovnem zdravstvu zvonijo v prazno, da se ne vrača klicev, da se ne odgovarja na elektronska sporočila, da nimamo neke integrirane zdravstvene obravnave, ampak se ljudi pošilja po različnih izvajalcih. Pri varuhu poudarjajo, da morajo imeti vsi v državi enakovreden dostop do zdravstvenih storitev in biti deležni potrebnih zdravstvenih ukrepov takrat, ko jih potrebujejo. Seveda se je oglasil veliko prepozno, a potrebno ga je pohvaliti, da se je sploh oglasil in se aktivno vključil v reševanje zmede v zdravstvu.
V UKC Ljubljana imajo zaposlenih okoli 1460 zdravnikov, več kot dovolj tudi za izvajanje urgentne službe, nobene potrebe ni, da bi se ob pomanjkanju zdravnikov za urgenco splošne zdravnike premeščalo v urgenco. Še večji problem je, če bi premeščali zdravnike drugih specialnosti, ki nimajo tako pogostega stika s pacienti, v urgentno službo; tam bi se težko znašli, posledice za posameznika bi lahko bile usodne.
Če boste imeli opravka z urgentno službo v UKC Ljubljana, boste v čakalnici na Urgenci opazili plakat, kjer vam prikažejo prioritetne skupine po barvah. In ne verjemite jim, če piše na plakatu, da boste bolniki iz rumene skupine obravnavani v eni uri. Sami boste spoznali, da je to lažna reklama UKC Ljubljana, kot je bila lažna predvolilna obljuba SD, da boste prišli na vrsto k specialistu v 30 dneh. Pa ne, da je premalo zdravnikov v UKC. Premalo je organizacijskega znanja v UKC, ki ima sicer dovolj zdravnikov in ekip, le pravilno jih je potrebno razporediti, pa bo delo teklo tako, kot nam obljubljajo na plakatu.
Tako kot vedno, tudi sedaj ponovno poudarjam, da mora biti organizacija vodena in organizirana s strani stroke, ne s strani politike. Danes je v Sloveniji popolnoma obratno: ministrica, ki je ekonomistka in političarka, skuša vzpostaviti sistem, ki bo omogočal prisilne premestitve zdravnikov na posamezna delovna mesta, s tem skuša zagotoviti prisotnost zdravnika na vseh obravnavah. Brez posveta s stroko in brez dovolj dolge javne obravnave. To je seveda s strokovnega vidika popolnoma nesprejemljivo, zato se upirajo zdravniki in njihove stanovske organizacije Predlog zakona je je žalitev za zdravnike, ki so odlično odpeljali naloge v času pandemije.
Kot mi je znano, je ta “sračji zakon” že poslan v parlament. Zelo malo možnosti je še, da ga popravimo. V parlamentu ga bo večina sprejela, saj sprejmejo vse, pa četudi jim skušamo dopovedati, da se ne sme sprejemati vseh zakonov brez predhodne širše debate v družbi. Ustavi jih lahko samo kozmični dež, še ta samo takrat, kadar ni po volji Svobode.
Potem pa je nevladno SD društvo Prvi maj pripravilo debatni večer na temo javnega zdravstva. Pozorno sem poslušal soočenje, a problem je bil že star, tako kot vsi udeleženci okrogle mize. Obravnavali so problematiko zdravstva brez ključnega uporabnika, to je bolnika, kar delajo že več kot deset let, a na ustnicah so vedno imeli reklo, brez bolnika nič. Pa saj so ga popolnoma izključili na tem soočenju in govorili o tem, kaj oni mislijo, da bolniki potrebujejo. Pogrešal sem nove ideje, vse se je ponavljalo, deja vu, ki teče že desetletja, iz mandata v mandat. Upal sem, da bo s kakšno novostjo postregel vsaj dr. Brecelj, pa se tudi preko njegovih ustnic v publiko ni pretihotapila kakšna nova misel, napredna ideja ali karkoli, kar bi omogočilo, da bi zadišalo po nekaj novem v slovenskem zdravstvu. Ponovno smo slišali stare dileme, stare rešitve. Za piko na i so potem ljudje iz publike samo še dodali nekaj starih zgodb in idej, ki jih nikoli nismo mogli spraviti v javnost in v prakso in v sistem zdravstvenega varstva.Nasmeh je vedno bolj grenak, kadar se pogovarjamo v naši družbi o zdravstvu.
O problemih v zdravstvu je spregovoril za N1 tudi varuh pacientovih pravic Marjan Sušelj, ki je bil nekoč direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, torej tudi eden od kreatorjev zdravstvene politike, s katero imamo sedaj hude probleme. Njegovo mnenje kot varuha pacientovih pravic je, da bo zdravnikov verjetno tudi v prihodnje premalo, a bodo morali sprejeti vse paciente, kar je v duhu “sračjega gnezda”. Seveda je to mogoče ob bistvenem znižanju kvalitete dela splošnih zdravnikov, za kar pa odgovarjajo zdravniki sami. In da ne govorimo, da je eden od ciljev sedanje ministrice kvalitetno delo v zdravstvu. Marjan sledi logiki, da če imamo toliko pacientov in toliko zdravnikov, se moramo vsi zavedati, da je treba oskrbeti vse, ki potrebujejo zdravnika. Torej bo imel vsak zdravnik toliko pacientov, kolikor jih pač v Sloveniji mora imeti glede na trenutne razmere. Ali drugače povedano, vso odgovornost za zdravje posameznika, ki vstopa v osnovno zdravstvo, naj prevzame zdravnik. Marjan, to je revolucionarno razmišljanje, ki sodi v neke druge čase, ne v današnje demokratično okolje. Marjan, v eni od afriških držav en zdravnik pokriva 150.000 prebivalcev. Ali si morda želiš tako osnovno zdravstvo tudi v Sloveniji?
Vsekakor ob takih debatah diši po upravičeni stavki zdravnikov. Politiki so zopet pripeljali zadevo do roba možnega, do tja, kjer preostane zdravnikom samo še stavka. In potem bodo seveda krivi oni, ker stavkajo, ne pa tisti, ki ne kreirajo ustreznih pogojev za delo zdravnikov.
+++
Ni kaj, miru med ministrico za zdravje in različnimi akterji v zdravstvu je konec. Ni mi jasno, zakaj si je ministrica tako hitro dovolila priti v ta politično neudoben položaj, ki jo pomembno omejuje in jo bo še bolj omejeval pri njenem delu. Svetovalci, ki so ji svetovali ta pristop, bi morali nemudoma oditi, a mislim, da so to le moje pobožne želje daleč od vsakodnevne realnosti na Ministrstvu za zdravje. Če bo Valentina takole nadaljevala, njen odhod z ministrskega mesta ni več daleč, kajti razmere se bodo samo še hitro zaostrovale in v nekem trenutku bo breme pretežko za ministrico, sledil bo odstop čez noč.
Valentini predlagam, da sama napiše svojo odstopno izjavo, in ne predsednik vlade, ki je napisal odstopno izjavo Bešiču. Da ji je težko delati na ministrstvu, ni težko ugotoviti ob njenih nastopih na televiziji in po njeni telesni govorici pred kamero.
Dragoceni čas ji bodo pobirali majhni problemi, kot je dovoljenje za delo dr. Klokočovniku. Res moramo biti čuden narod, da ne omogočimo dela trenutno enemu najboljših kardiokirurgov na svetu, ki lahko operira v vseh velikih svetovnih centrih, le pri nas mu oviramo delo. Raje vidimo, da umirajo ljudje zaradi srčnih bolezni, kot da bi omogočili Klokočovniku vrhunsko delo v Sloveniji.
Seveda bo zato na koncu zopet kriva ministrica in tako dalje se bo odvijala njena zgodba, nove in nove krivde in potem odstop, ko ne bo zmogla več, še prej pa diskreditacija njenega dela. In ko bo odšla kot ministrica, bo zaradi gnojnice, ki se bo zlila po njej, le s težavo dobila delovno mesto. In prišel bo novi, pa spet novi minister, ministrica in tako naprej in mi bomo vztrajno upali, da bomo rešili probleme v zdravstvu z menjavo ministrov.
Čas je za temeljit premislek in tehtanje, kdo svetuje ministrici. Najprej bo morala gospa počistiti v svojem kabinetu in preprečiti vplive na zakonodajo mimo nje. Je pač ministrica in mora za zakonodajo odgovarjati ona in nihče drug. To se je do sedaj dogajalo vsem ministrom, ki so na ministrsko mesto prišli s funkcije državnega sekretarja.
+++
Nova stara tema, bi rekla Tanja Starič v Odmevih na RTV Slovenija. Stanje na področju okužb s kovidom se hitro poslabšuje, to nam je povedala tudi infektologinja Mateja Logar, ki je opozorila, da vse več bolnikov potrebuje zdravljenje v bolnišnici. Opozorila je na ukrepe, kot je razkuževanje rok, nošnja maske in da ob nastopu bolezni ostanemo doma. Nevarnost je, da se bodo pojavljali respiratorni virusi skupaj z kovidom in gripo in močno obremenjevali zdravstvo.
Infektologi spet intenzivno opozarjajo o nevarnostih kovida veliko prej kot NIJZ, ki bi to moral že veliko prej početi glede na njegove zadolžitve. Infektologi prehitevajo NIJZ in ko se bo ta zbudil, bo obtožujoče diskutiral o infektologih, češ da je to delo NIJZ in ne infektologov. Vse to je bilo že videno in samo dokazuje, da nas dvoletna pandemija ni ničesar naučila. Kot javno zdravstvenik se seveda s tem strinjam, da bi moral obveščati javnost NIJZ. A kje so strokovnjaki na NIJZ, ki bi spremljali to epidemijo kovida in predlagali ukrepe prebivalstvu in ministrici ne samo preko interneta? Zdi se, kot da jih ni in da so potem, ko je bilo razglašeno, da kovida ni več, sledili politični volji ministra in vlade ter zaspali in še kar spijo in sladko sanjajo s kraljem Matjažem pod Peco o poletju, ko se bodo sončili in kopali v “slani morski vodi” in v skladu z navodili predsednika vlade obvladovali kovid na naraven način …
Glede na to, da zdravniki zdravijo človeka in ne organizacije:
Zaključki in sporočila 24. jesenskega srečanja ekonomistov in poslovodnih delavcev v zdravstvu, PODČETRTEK, 19. in 20. oktober 2023 https://www.devz.si/
Slovensko društvo za medicinsko informatiko
https://sdmi.si/
Dr. Krek, je kot se reče stari maček v zdravstvu. Seveda nekoliko poznam njegovo delo, pa ne samo iz medijev, ko se je kot zdravnik ubadal z igličarji. Vedno in povsod je potrebno najprej pridobiti ljudi, ki realno in strokovno gledajo na trenutno situacijo. Seveda se takšni zaprejo v mehurček ter opravljajo svoje delo in se ne podajajo v boj z mlini na veter, ker bi jih vetrnice “zagrabile” in sukale v zaprtem krogu, dokler jih nekega lepega dne ne izpljunejo in postanejo nebodigatreba “truplo”. Seveda vsak sistem prinaša probleme. Če grem v dve skrajnosti. Npr. ZDA, kjer si je potrebno “kupiti” nekaksno prostovoljno zdravstveno zavarovanje ter Kubo, kjer je zdravstvo brezplačno, s tem, da večina zdravnikov med in po službi vozi Taxi, seveda za “normalno” preživetje. Zdaj bi povprečno situiranemu državljanu zastavil preprosto vprašanje: Kje bi raje živel? Skrajno levemu filozofu Žižku so zastavili preprosto vprašanje kje bi raje živel. V ZDA ali na Kitajskem. Seveda odgovor simpl kot pasulj: jenkijevska združba. Hop Cefizelj, bi rekel butalski policaj. Zgodba se nadaljuje, vendar tukaj ni prostora. Kdor je bil v ZDA vsaj nekaj časa ve, kako se gradi in v mesecu zgradijo, nove nadvoze, AC in se in se. OK. Ali je Ameriški delavec Supermen in Caterpilarji iz planeta Kripton. Odgovor je sila preprost: PRAVA ORGANIZACIJA. Seveda prejsnji stavek asocira, tudi na medicinsko stroko. Seveda s tem problem ni rešen, ker se tukaj in zdaj, vedno znova in znova postavlja ovire. Kdo so ti talenti s “čolnički” na morju itd. Itd… Sposobni ljudje pa jo raje pocvirnajo v varnejše okolje. Upam, da nisem zgrešil “point”.
@deni, ja, organizacija je bistvena.
Kakor svetovna, tudi slovenska podjetja že skoraj pol stoletja uporabljajo mednarodne ISO in druge standarde, ki izhajajo iz vojaških pravil – organizacije po svetu, oz., v YU vojski so bile to „Pravila Službe“, kar se še danes uporablja v pogovoru „po PSu“.
V vojski je ta predpisan sistem deloval ali si na neko mesto postavil nepismenega ali akademika. To je bistvo. Tko na kratko.
Delo po predpisih ISO in drugih standardih v nekem podjetju ali ustanovi zadeva vse dejavnosti, od kadrovanja, nabave, servisiranja, prodaje, reklamacij, nagrajevanja…..skratka vse. Seveda je potrebno to organizacijo redno presojati v cilju izboljševanja.
Rezultati take organizacije so v preglednosti od A do Ž v vsakem trenutku, zajamčeni kvaliteti proizvodov ali kakršnih koli storitev.
To je bistvo organizacije po standardih.
In nagradno vprašanje: KJE je v tem pogledu naše zdravstvo in drugi sistemi ?
—
Kaj je akreditacija
Akreditacija je potrditev, ki se nanaša na organ za ugotavljanje skladnosti in jo kot tretja stranka izda akreditacijski organ (v Sloveniji je to Slovenska akreditacija) ter z njo prizna usposobljenost akreditiranega organa (npr. laboratorija, kontrolnega ali certifikacijskega organa) za izvajanje specifičnih nalog ugotavljanja skladnosti.
Akreditiranje je strokovni, nepristranski in neodvisen postopek, s katerim nacionalna akreditacijska služba uradno potrdi usposobljenost akreditiranega organa za izvajanje specifičnih nalog ugotavljanja skladnosti. Akreditacija predstavlja enega ključnih stebrov tehnično kakovostne infrastrukture vsake države, saj pripomore k izboljševanju kakovosti proizvodov in storitev, pomaga gospodarstvu dosegati globalno konkurenčnost in prispeva k pospeševanju mednarodne trgovine.
https://www.slo-akreditacija.si/
Kateri organ v zdravstvu akreditira posamezne oddelke naših bolnišnic za izvajanje njihovih storitev? Po katerih kriterijih?
Svetovna zdravstvena organizacija pove potrebno minimalno število potrebnih posegov za varnost pacienta. Piloti morajo imeti zadostno število letov, da ohranijo licenco!..
V našem zdravstvu gre predvsem za organizacijsko upravljalski problem. Zanimivo, da se oglašajo predvsem zdravniki, ne pa ekonomisti, informatiki v zdravstvu..
Gospod Miller, deloma imate prav seveda “po peesu” so določene zadeve delovale, nekatere pač ne. Kot v vsaki armiji na svetu. Vojaki JNA to lahko povemo. Kar se tiče zdravstva kot sistema škriplje kot star voz, kljub skoraj 5 miljardnemu proračunu. Politika tako desna kot leva, delata z zdravstvom kot svinja z mehom. Ker pa trenutna, samo momlja in caplja na mestu. Oziroma dve stvari manjkata kot pravilno domnevate
Če sem prav razumel. Organizacija ter dobaviteljem odvzeti žlico iz marmelade, ter jim ponudit žličko. Ampak tega se ne upa še največji junak desni ali levi. Kar se pa tiče medicinskega osebja pa kapo dol. Vsaj moja izkušnja, ker sem imel pred kratkim “čast obiskati” prostore intenzivnega oddelka, kjer sem doživel in preživel po zaslugi skrbnih zdravnikov, sploh pa požrtvovalnih sester in tehnikov, ki so na visokem nivoju in bi njihovo usposobljenost lahko primerjali z zahodno. Prav zato pa jim omogočiti dostojno plačo, ki si jo nedvomno zaslužijo. Dobavitelje stisniti za vrat, na žalost, utopija. Sicer pa moj odgovor ni na nagradno vprašanje, ker največja nagrada je, da sedaj pisarim komentarje, ker bi v nasprotnem primeru delal družbo črvom.
deni, žal nisi razumel razlage, zato si se ideološko zagnal v besedo YU vojska.
Še enkrat: organizacijski standardi po VSEM SVETU, izhajajo iz vojaške organizacije. Tudi pri nas.
Govorim o organizaciji, ne o ideologiji. O organizaciji sistema, ki predpisuje hiearhijo, odgovornosti, kdo , kaj , kako, itd in itd., tudi nabavo, nagrajevanje… pa ne po osebah, ampak DM.
Trenutno na oblasti NI niti enega, ki bi imel vsaj malo pojma o teh stvareh. Niti A od abecede. Nula !
Pri teh stvareh ti tudi doktorati ne pomagajo, ampak usposobljene osebe za planiranje in uvajanje…itd.
Janša bi bil najboljši minister za urejanje zdravstva. Ker ima vojaški pedigre. Kdor to razume, bo vedel.
Drugič: dokler večini ustreza tak sistem v zdravstvu v stilu “lako čemo”, ni nikakršne možnosti izboljšanja, tudi z uvedbo najboljšega organizacijskega sistema na svetu, ker ga bodo minirali.
—
Zaradi…”lako čemo” je propadla Jugoslavija. In ker so ta trenutek na oblasti Jugonostalgiki se “lako čemo” nadaljuje v Sloveniji. Koncentrat tega je bodoča stranka ki si je vnaprej postavila lažni spomenik v Ljubljani mehki Ć.
Simbol Ljubljane je drekovod v njen center…lako ćemo…
Zanimivo, vendar ne vidim popolnoma nič ideološkega do Yu skrpucala, ki je delovalo, dokler so pokvarjeni zahodni kapitalisti talali zelence, kar povprek. Kaj pa ima Janša in njegov pedigre z urejanjem zdravstva. Saj menda ni bil nikjer omenjen, do zdaj. Pravzaprav mi je popolnoma vseeno, kot sneg na Ekvatorju, kdo vlada. Samo da bi končno nekdo zagrabil bika za roge ali pa za, no ja,…in rekel bobu bob. Za popestritev, menda je bob bolj trda inačica fižola. Recimo; rekel fižolu fižol. Zadnji stavek je samo zato postavljen tukaj, da se kdo obregne ob njega, čes kaj ima fižol z zdravjem. Hm, hm, recimo, da malček ima.
@jaz, nobenega mnenja, samo nadležno lajanje eno in isto. Zvočnik Nore24.
@deni, sploh nisi razumel, kaj sem napisal. Žal.
Če bi jaz odločal koga za ministra za zdravstvo, bi postavil Janšo. Že danes.
Zaradi dveh razlogov.
—
V EU je 80% zdravstva javnega (komunističnega) in 20% privatnega (kapitalističnega). Ni potrebno gledati daleč, na Kubo ali ZDA. Mnogo bližje je Avstrija, Celovec, Gradec, Dunaj, pa se potovanje manj stane. Tam so centrali skupne službe bolnišnic, jih informacijsko povezali ter dali infrastrukturo akademske bolnišnice v upravljanje že nekaj desetletij nazaj, medtem ko pri nas divjajo ideološki spopadi.
Stopnjevanje po Apb23.
– Kapitalizem predpisuje malo,
– Komunizem veliko,
– EU pa gromozansko….
…posledično temu narašča tudi število birokratov v vsaki državi !
—
To drži, saj postaja tudi Evropa vse bolj komunistična.
Modrovanje, kaj bi, če bi in ko bi,je brez predmetno.Komunizem, pa naj se imenuje tudi kakorkoli dugače, je neobstojen družveni režim!!!!
Porablja mnogo več, kot ustvarja. Vedno nastopi, kot alternativa kapitalizmu,zato ima toliko in toliko rezerv. Ko te potroši, nastopi beda ali bankrot. To smo doživeli tudi v Sloveniji. Sprva so boljševiki delili premoženje, ki so ga ukradli, ali pa zaplenili in uveljavili nčelo:zemljo tistemu, ki jo obdeluje. Ko to ni več zaleglo smo zaprosili pomoč kapitalistc, Američane, da ne bo pomote, ki so s hrano in obleko rešili agrarno Jugoslavijo pred lakoto. In da ne opisujem vsega, končno je Jugoslavija zaradi komunizma propadla. Tudi Slovenija s svjim partijskim vrhom vred.
Začela se je Samostojna Slovenija, ki je imela za cilj demokratizacijo in opustitev komunzma. Nekateri podsistemi, med njimi zdravstvo je še vedno v državnih rokah in komunisti ga zavajajoče imenujejo javno zdravstvo.
To je pred kolapsom,ker se mu upirajo zdravniki in zdravstveno osebje, tistim , ki jim je zdravstvo namenjeno, pa pretijo čakalne vrste in marsikdaj prerana smrt.
Zardai nedemokracije in medijske propagande so ljudje zavedeni in tipi kakršena sta Keber in Jenull zavajajo ljudi, če pa bi ponovno uvedli komunistično zdravstvo pa bo vse v najlepšem redu.
To sem že omenil, pa vidim, da nekateri nočejo razumeti, pa naj ponovim tako kot ponavlja Gospdo Krek: Ker so zastoji na železnici je ponovno potrebno uvesti parno vleko, ki je funkcinirala in ni bilo zastojev!
Imam prav jaz, ali ima prav Keber?
Komentar Gospoda Kreka je vedno podoben, saj se nič bistvenega ne spremeni.
Tudi sam ne morem nič, le ponavljam lahko replike.
Pa naj še enkrat ponovim: zdravniki se upirajo javnemu zdravstvu. So inteligentni in ne marajo protestov na ulici. Protestirajo tako, da žal trpi škodo pred vsem bolnik. Seveda škoda nastaja zato, ker država ne uvidi, da je zdravstveni sistem preživel, da ne ustreza razmeram.
Danes pač ne živimo več v samoupravnem socializmu, kjer je za vse skrbela država in predpisala vse, kar se sme in še več tistega kar se ne sme.
V bistveno spremenjenih razmerah so sevda takšne omejitve nepotrebne, smešne in žaljive. Zdravniki jih občutijo kot nezaupanje, zato se temu upirajo. Upor pa seveda prizadene pred vsem bolnike.Neumni zakoni, neumna navodila povzročajo zmedo in so vedno kritje za nedelovanje sistema.
Poenostavljeno naj pojasnim: imamo dva družbena sistema,ki se med seboj izključujeta:komunizem in kapitalizem. V komnizmuje vse predpisano in s tem zaukazano. Nič se ne sme početi, kar ni predpisano. Kapitalizem predpisuje zalo malo, terja pa od ljudi, da sami izberejo najboljše. Nekaj vmes pa ni možno.
Komunizem, ki vse predpisuje, zahteva ogromen nadzorni aparat, saj je za vasko obvezno navodilo potreben kontrolor. Kapitalizem prepušča kontrolo konkurenci.Konkurenca sama izloča nesposobne.
V Sloveniji bi naj odpravili komunizem( za pikolovce samoupravni sociazem) in se podali v kapitalizem.V zdravstvu smo obstali na pol poti. Nimamo več komunizma, zlasti ne neskončnih kontol in hudih sankcij, ostalo pa je prepdpisovanje vsega,kar je mogoče in česar ne. Temu se zdravniki upirajo in zato trpijo bolniki.
Ni pa junaka, ki bi odpravil tak sistem in kopiral nekaj, kar uspešno deluje v tujini.
Takšen polovičarski sistem pa ovzroča zmedo, ki jo s pridom izkorišča mafija, ki je prilepljena na zdravstveno blagajno in po različnih virih, ki jim je verjeti, odnes od 10-20% denarja namenjenega zdravstvu, torej pacientom. To je ogromni denar, ki omogoča prevarantom, da vztrajajo pri ohranjanju pogubnega zdravstvenega sistema. Če bi resnično prišlo do reforme, bi usahnili viri, ki sedaj odtekajo v mafijske žepe.
Tega se zaveda politika, ki dobi drobtinice tega silnega denarja, zato zagovarja javno zdravstvo, hkrati pa se čudi, zakaj ne deluje.
“ker država ne uvidi”
Če smem, bi predlagal nove replike. Zgornja poved državi pripisuje oči in razum, a to imajo lahko le bitja. In država ni bitje. Torej je treba misel preoblikovati. Torej, kdo želi trpljenje ljudi?
“Torej, kdo želi trpljenje ljudi?”
————
Tisti, ki med ljudmi išče “sovražnike” namesto “enakopravnih sogovornikov”!
Revolucija oziroma diktatura ideologije še živi – v glavah in dejanjih, ki iz teh glav izhajajo. Ta dejanja povzročajo trpljenje namesto zadovoljstva slehernika.