Skoraj že pozabljena vojna: Kratko poročilo iz Ukrajine

Avtor: | 18. novembra, 2023

V trenutni medijski poplavi informacij se mnogi sprašujete, kakšno je stanje v Ukrajini. S kolegi iz organizacije UAID (vir) za pomoč Ukrajini organiziramo več zbiralnih akcij (vir) za nakup dronov, medicinske opreme,  reševalnih vozil … V pričujočem prispevku sem opisal trenutne razmere v Ukrajini, ki so še vedno precej slabe in izčrpljujoče, zato je dodatna oprema, za katero zbiramo denar, zelo nujna.

Nazadnje sem bil v Ukrajini dober teden nazaj. Redno obiskujem prijatelje na zahodu te države, v trenutno najbolj sproščujočem mestu – Lvivu ali Lwowu. V tem mestu sem že skoraj domač. Tu še vlada dobra življenjska energija, v Lviv se vojaki in njihove družine napotijo na oddih po odličnih restavracijah in barih ali pa na rehabilitacijo po amputiranih udih, ki so jih izgubili v bitkah daleč na vzhodu.

Lviv je dobrih 1000 kilometrov iz Ljubljane. Od Lviva pa je več kot 1000 kilometrov do jarkov Donbasa, kjer potekajo bitke. Lviv je najbolj evropsko, “habsburško” mesto, in za Ukrajince predstavlja stik z normalnim, lepim, mirnim svetom. Stik z idealom, za katerega se tako krčevito bojujejo. Nad življenjem v Lvivu se zato marsikateri Ukrajinci zgražajo, saj je tako zelo podobno našemu, evropskemu. Udobja, dobre hrane in pijače, veseljačenja, zabav in prepevanja domoljubnih pesmi boste našli na vsakem koraku, na vsaki ulici.

Vendar tudi na zahodu, kjer je center ukrajinskega duha, počasi pojenja volja do bojevanja. Če je bilo lani na začetku vojne še polno optimističnih prostovoljcev, je trenutna slika morale in ekipnega duha bolj klavrna. Ljudje počasi sprejemajo dejstvo, da bo ta vojna trajala dolgo časa.

Ukrajinci vedo, da morajo vojno nadaljevati. Vendar se hkrati zavedajo, da verjetno ne bo šlo hitro. Zmagal bo tisti, ki bo prej upešal. Najslabša možnost bi bil tako imenovani “slab mir”.

Prijatelji, ki delajo z vojaki in jim nudijo psihološko pomoč mi poročajo, da je število psihičnih težav, depresije, vojnih travm, družinskih problemov in tragedij zaradi srečevanja s smrtjo in umiranjem mladih fantov v velikem porastu.

Tudi sam sem med zadnjim obiskom Lviva minuli teden čutil drugačno razpoloženje kot pa v začetkih vojne. Ukrajinci vedo, da morajo vojno nadaljevati. Vendar se hkrati zavedajo, da verjetno ne bo šlo hitro. Zmagal bo tisti, ki bo prej upešal. Najslabša možnost bi bil tako imenovani “slab mir”.

Gre za “mir” ali bolje rečeno navidezni mir, ki bi zamrznil trenutno stanje na bojišču in Putinu omogočil, da si opomore in pripravi za naslednji napad v prihodnosti. Navideznega miru si pa ne smemo želeti tudi mi, ki živimo še dlje od fronte. Grožnja sicer ni ruski narod, Rusi, pač pa moskovski režim. V našem interesu je, da Ukrajina zmaga, v našem interesu je, da se režim v Moskvi spremeni. Če bi vodstvo v Moskvi zasledovalo evropske vrednote in se povezovalo z EU, bi imeli še dolgo mir in protiutež dominaciji tako Kitajske kot Združenih držav. Tudi v svetu naraščajočih nestrpnosti si močno želimo močne Ukrajine in proevropske Rusije.

Kaj lahko naredite za pomoč Ukrajincem, ki branijo evropske meje?

S prijatelji iz Lviva delujemo v okviru UAID. V tej organizaciji zbiramo sredstva za nakup opreme, ki je ta hip najnujnejša za ohranjanje zaščite ljudi (civilistov) v Ukrajini. Trenutno se najbolj potrebuje sledečo opremo:

1. Različni civilni droni, ki rešujejo ukrajinska življenja, saj so nujni za pregled terena in položajev nasprotnika. Hkrati so zelo ugodno orožje, ki lahko prenaša lažje pošiljke in lažje razstrelivo.

2. Vozila, predvsem kombiji, terenska vozila … brez njih nebi bila mogoča logistika, dostava hrane in opreme na fronto. Različna vozila so torej nujna žila, ki omogoča življenje vojakom in ljudem ob frontni liniji.

3. Medicinska oprema za nujne operativne posege in amputacije, ortotika in protetika …

Kaj pa hrana? (Pogosta zmota o humanitarni pomoči)

V resnici je trenutno najbolj nujna vojaška oprema, medicinska oprema, vozila in pa ljudje, ki bi delali v logistiki. Vojaška oprema rešuje življenje ne le vojakom, pač pa tudi njihovim družinam. Od moči vojske je odvisna prihodnost Ukrajincev in posledično Evropejcev. Ni toliko problem količina hrane v državi (ali oblačila); tega je dovolj. Problem je, kako to pripeljati na fronto ljudem, ki živijo v vojnih območjih. Mnogi ne morejo zapustiti svojih hiš, ker so prestari in bolni, mnogi nimajo sredstev za na pot.

Najboljša pomoč je darovanje sredstev organizacijam, ki kupijo opremo, ki jo vojska in medicina dejansko v tistem trenutku potrebujejo. Zato sem s prijatelji pripravil povezavo za hitre donacije. Denar za drone in vozila zbiramo do 24. novembra, darujete pa lahko po svojih zmožnostih in željah (vir). Ko izbirate znesek, ki bi ga darovali, upoštevajte menjalni tečaj 40 hryven za 1 evro. Jaz sem daroval 5000 hryven, kar znese dobrih 130 evro.

14 komentarjev

  1. Miller

    Visoka EU političarka je na vrhu Nato izjavila, „da je Ukrajina NAJCENEJŠA varianta za vojno proti Rusiji“.

    Vsakomur, ki nima izpranih možganov in ima IQ večji od 5, ta izjava pove vse.
    Toliko o tem, kaj pomenijo za Nato Ukrajinci. Nič ! Nula !
    Uporabni so samo za propagandne namene in za kanon futer Nato – Zahoda.
    Za njegovo orožarsko industrijo, ki preko svojih pentagonskih psov vojne ščuvajo na vojno in preganjajo vse, ki si želijo mir.
    Enako velja za Palestince.

  2. Andrej

    Sem imel kolega iz Dnipropetrovska, ki je že 2014 pobegnil iz Ukrajine. Konec leta 2020 je dejal, da, če Biden postane predsednik ZDA, bo v Ukrajini vojna 100%.
    Tako se je tudi zgodilo. Spomladi 2021 je Zelenski zagrozil, da bo zavzel Krim in sedaj imamo kar imamo.
    Krim je ruski saj je logično, da 80% ruske narodnosti na Krimu podpira priključitev Rusiji in ne zahodno ukrajinske nacionaliste in antiruske NATO utrdbe.

  3. Brane

    Spet malo natove propagande, ki pa postaja vedno manj izvirna.
    Zdaj lahko že v vladnih ameriških medijih, kot npr. Wall Street Journal in Foreign Affairs beremo, da razni visoki vladni funkcionarji že svetujejo premirje, z drugimi besedami: kapitulacijo Ukrajine. Seveda, fokus je zdaj na Izraelu.

    • Miller

      »Precejšen del evropske politične elite je praktično izgubil razum….
      Trpijo zaradi vojaške psihoze in iz nekega skrivnostnega razloga verjamejo, da lahko pošiljke orožja prinesejo mir.« 

      »Jasno nam je, da namesto orožja potrebujemo mir. Kdor prinaša orožje v našo soseščino, podaljšuje vojno…
      In daljša kot bo vojna, več ljudi bo umrlo in večje bo uničenje,« 

      Peter Szijjarto, madžarski minister za zunanje zadeve.

      • jaz

        Mir,mir, mir. Ukrajincem je na stotine tankov hotelo prinesti mir, pa so jih ti pokvarjenci uničevali enega za drugim. Krivi so Američani ker so jim pošiljali orožje za uničevanje tankov na lastnem ozemlju. Tudi partizani so krivi ker so se uprli Hitlerju ki je hotel nič drugega kot Rusi. Prinesti mir nad celo Evropo in širše….Mojmir, Vladimir, Črtomir, Branimir, Vukmir, Slavimir, Ljubomir, Jebešmir, ko ti pobijejo vso družino, tako za mir…Vladimir miller.

        • Miller

          Dejmo hitro orožje. Nekaj Ukrajincev je še ostalo doma. Fronta čaka. Tisti, ki so se urili v Nato državah EU, ni več. Slava jim !

          Ostali, ki so pobegnili preko meje, pred pošiljanjem v mesoreznico, pravijo, da ne bodo umirali za ZDA.
          Tako poročajo neodvisni mediji.

        • Miller

          Pritoži se Madžaru, ne meni !

      • Jan

        Vedno, ko berem, da nekdo poziva h kapitulaciji Ukrajine za mir. kaksne mir? mir genocida, mir ubijanja in posiljevanja otrok? te isti bi leta 1939 ppzivali da se mora cela Evropa predati Hitlerju…za visji cilj..bljak.kak mir je bil v Buchi, Irpinu, ko so odsli..ali Khersonu ali …lokacij je mnogo. Rusija je zlo. Prvo bo rabila velik poraz na nek način. Menjavo režima, DEPUTINIZACIJO…Ljudje so prestraseni, zavedeni, oprani..Rusija pa razmislja o imperializmu. Ukrajina jim.je bila zacetek. konec pa Berlin kot so sami rekli. Kako bo potekala vojna je tezko reči. Verjetno bo sledil Korejski scenarij. Kjer bo nastalo demilitarizlirano obmocje mejnega pasu..minska polja..zice..stalno vojasko opazovanje..Ukrajina bo sla v EU in Nato. Ukrajinski del bo cvetek..Ruski del Ukrajine bo propadal. Videno v Rusiji ali v Gruziji. Kar bo prineslo cez cas spet zavist in vojno..miru ne bo nikoli. Prevec druzin je umrlo..prevec udov je izgubljenih..prevec ljudi je mrtvih.

        • Andrej

          A Srbija pa ni suverena, neodvisna, mednarodno priznana država, da lahko trpi NATO okupacijo dela svojega ozemlja?

  4. Miller

    20 let star manifest Osame Bin Ladna „Letter to the American people“, je danes v času vojne na Bližnjem vzhodu in drugod po svetu, kjer so vpletene ZDA, postal Bestseller.

    Kljub „vojaški“ cenzuri ameriških državnih agencij in (demokratičnega) Zahoda, se na spletu vedno znova pojavlja in ga berejo milijoni prebivalcev sveta.

  5. APMMB2

    Na bojišču v Ukrajini se je uspostavila pat pozicija. Ukrajinci ne morejo napredovati, Rusi pa niso sposobni prebiti Ukrajinske obrambe.
    Raumljivo je je, da ne ena, ne druga stran nista sposobni sami zmagati.
    Zmagati mora Ukrajina. V kolikor bo poražena, se Ruski apatiti ne bodo ustavili in ogrožena bo najprej Moldavija,za njo pa pride naslednja. Če bo to Madžarska, lahko dobimo Ruse na mejo že čez dve, tri leta. Rusi se ne bodo ustavili. Ustavi jih lahko samo hud poraz, saj poznamo naravo diktature, ko uvede notranjega in zunanjega sovražnika in potem se začnejo vojne.
    V Rusko-Ukatrajinski vojni pa se kaže nebogljenjost NATO strategov, ki s pomočjo ohranjajo ravnotežje na bojišču.
    Namesto da bi težili k prednosti Ukrajine, ji omogočajo le dohajanje, kar vojskovanje zavlačuje v negotovo prihodnost.
    Pred letom so ukrajinski zavazniki odlašali z dobavo tankov. Takrat so Rusi zgradili obrambni zid vzdolž celotnega zasedenega ozemlja, ki ga je danes težko prebiti. Problem Rusov je v logistiki, saj morajo dostavljati orožje, strelivo, energente in hrano na zelo velike razdalje. V kolikor bi Ukrajinci imeli rakete, ki bi prperečevale logistiko, bi bili Rusi krepko ohromljeni. Rakete so prispele zelo pozno. Sedaj se odlaša z dobavo avionov. Z aviacijo bi bili Ukrajinci varnejši in lahko bi začeli z ofenzivnimi akcijami.
    Ukrajinci vedo, kaj potrebujejo za zmago, zavezniki pa pošiljajo pomoč po kapljicah.
    Globalno stanje pa je jasno. Ukrajina z zavezniki je nekajkrat močnejša od Rusije. Kitajska očitno čaka na poraz Rusije, da se bo lahko polastila Sibirije.
    Ukrajina mora v najkrajšem času dobiti učinkovit raketni sostem, ki bo presekal oskrbovalne poti. Mora dobiti učinkovito aviacijo,ki bo potolkla ruske kopenske enota in omogočila preboj fronte in končno učinkovito orožje za preboj minksih polj.
    To se mora dogoditi zelo hitro, saj dejansko postajajo Ukrajinci utrujeni, razen tega pa jim zmankuje vojakov. K sreči je razmerej pobitij in onesposobljenih 1:3 v korist Ukrajincev, tako da tudi Rusom primanjkuje vojakov in bodo v vse težjem položaju, če se bo vojna vlekla še nekaj let.
    Na koncu pa še to: vojna v Izraelu ne bo olajšala Rusom položaja v Ukrajini.Šaekak mesec bo vojna v Izraelu polnila medije, nato se bo končala in Rusija bo ostala z Ukrajino.

  6. Andrej Muren

    Slovenija bi morala podariti Ukrajini še svoje stare tanke M-84, ki jih je nekaj desetin, s katerimi naša nesposobna vojska ne ve kaj početi.

  7. Anastasia

    Zelo realno napisano. Predvsem ne smemo pozabiti, da je Ukrajina žrtev Putinovih imperialisticnih ciljev! O tem je le-ta namreč objavil teorije na kremeljski spletni strani – da Ukrajina ni država, da Ukrajinci niso narod, da so manjvredni od Rusov… Spominja to na kaj iz zgodovine???

  8. Rokovcnjac

    Shrani moje ime, e-pošto in spletišče v ta brskalnik za naslednjič, ko komentiram.
    Jaz imam pozitivno kljukco v kvadratu pa se moram za vsak komentar prijavit,zakaj???

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo

Slovaški atentator: Ustrelil je premierja, ker Ficova vlada uničuje javno televizijo

Dober teden dni po vrnitvi iz Slovaške, kjer sem poskušal ugotoviti, ali gre ta srednjeevropska država res po poti Madžarke, njen premier pa je nekakšna slovaška kopija Viktorja Orbana, je prišlo do atentata na Roberta Fica. Malomarno varovanje je omogočilo atentatorju – to je Juraj Cincula, pisatelj in nekdanji varnostnik -, da je poklical premierja po imenu, da se mu je ta približal, potem pa vanj izstrelil tri naboje. Cincula je dejanje, kot je priznal, načrtoval. Pred mesecem se je odločil, da bo ubil premierja, ker se ni strinjal s politiko vlade in njenim uničevanjem javne televizije. Asociacij na slovensko zgodbo z Janševo vlado in podrejanjem javne RTV Slovenija se ponujajo kar same od sebe, vprašanje je le, kdo bi bil žrtev atantatorja pri nas – Janez Janša ali Robert Golob?

Skrivalnice Prešičkovega centra za pomoč nerazvitim

Slovenija je lani za mednarodno razvojno sodelovanje namenila prek 20 milijonov evrov, roko nad projekti pa ima Center za mednarodno razvojno sodelovanje (CMSR), ki mu načeluje Dejan Prešiček iz kvote stranke socialnih demokratov. Mediji so se Prešička lotili zaradi vloge v Inštitutu 1. maj, ki verjetno deluje kot obvodno podjetje za financiranje stranke SD. Toda pri Prešičku je bolj zanimivo njegovo delo v CMSR, kamor smo poslali vrsto vprašanj, vendar nismo prejeli vseh odgovorov. Glede na vse navedeno so v preteklih dneh medijsko izpostavljena in problematizirana nakazila sredstev MZEZ za projekte CMSR razumljiva, vprašanje pa je, kako so bili projekti izbrani, kako so bili izbrani izvajalci in podizvajalci projektov, ter ali so med njimi morda tudi donatorji Inštituta 1. maj, ki ga vodi Jan Škoberne, predsednik sveta zavoda pa je ravno Dejan Prešiček …

Pravljica o 9. maju – Saj niso mogli vedeti, kakšno svobodo prinašajo

Dokument o vojaški predaji Nemčije v drugi svetovni vojni je bil prvič podpisan 7. maja ob 2:41, nekoliko spremenjeni dokument, ki velja za dokončno nemško listino o predaji, pa je bil podpisan 8. maja 1945 v Berlinu ob 21:20. Hitler se je s svojimi pajdaši poslal na drugi svet že 30. aprila, Berlin je padel 2. maja. Naši osvoboditelji so po pranju lipicancev, šivanju uniform in usklajevanju scenarijev “vkorakali” v prazno Ljubljano po “hudih bitkah na Orlah” 9. maja zjutraj. 

Dan upora proti imperialistom, ki je trajal skoraj dva meseca

Dan upora proti okupatorju, kot se imenuje 27. april, nekoč znan tudi kot Dan Osvobodilne fronte, ne bomo obeležili na klišejski način. Torej nobene “polarizacije”, ki bi poudarjala eno ali drugo stran v državljanski vojni, do katere je prišlo zaradi invazije na Kraljevino Jugoslavijo 6. aprila 1941. Zgodovina pogosto pozablja, da Jugoslavija ni kapitulirala nič hitreje kot mogočna Francija in da so bili boji proti okupatorjem srditi. Poseben poudarek tokrat dajemo avtentičnemu zgodovinskemu viru, Slovenskemu poročevalcu: ta je bil maja 1941 posvečen veliki tragediji, ki je zadela Slovence, vendar je krivdo za vojno naprtil vsem imperialistom tega sveta, nikakor pa ne le Nemčiji ali Italiji. Zakaj so bili v kasnejši Osvobodilni fronti tako previdni in zadržani do Hitlerja, kot razkriva faksimile Slovenskega poročevalca?

Priznanje Palestine

Vprašanje mednarodnega priznanja Palestine s strani preostalih (zahodnih) držav in tudi Slovenije je seveda na mestu, vendar je potrebno biti tudi realist. Kajti pričakovati, da bo zaradi takojšnjega in brezpogojnega slovenskega priznanja Palestine vojne v Gazi v hipu konec, da bo palestinska država zaživela čez noč in da bo bližnjevzhodni problem rešen, je seveda iluzorno. Naš sodelavec Božo Cerar ugotavlja, da Palestino trenutno priznava 139 držav, pa vojna med Hamasom in Izraelom traja že več kot pol leta. Priznanje mora biti del neke širše zgodbe, denimo ponovnega zagona mirovnega procesa in dialoga, ki bo vodila k miru in rešitvi dveh držav. Priznanje bo drugače strel v prazno. Resda bo pri nekaterih ustvarjalo dober občutek in kot simbolno dejanje lajšalo vest ob vojnih grozotah v Gazi, a bo pri drugih obenem utrjevalo prepričanje, da gre za nagrado Hamasu in njegovemu stališču, da le odrekanje pravice Izraelu do obstoja, jemanje talcev in terorizem dajejo rezultate.

Kdo kljub stabilnim cenam na mednarodnem trgu Slovencem draži elektriko

Ljudje se sprašujejo, zakaj so računi na položnicah za elektriko vedno višji, če pa je cena električne energije na trgu padla. Naš sodelavec Bine Kordež je analiziral izrazit skok cen električne energije v letih 2021-2023, ki je posledica rasti cen plina, predvsem pa neustrezno reguliranega trga električne energije. Ta je povzročil visoke stroške porabnikom, ker pa se stroški proizvodnje elektrike niso pomembneje povišali, so omogočil enormne zaslužke posrednikov. Svoj delež pri končni ceni ima sicer tudi t.i. zeleni prehod: razogljičenje oziroma usmeritev v zelene vire energije pomeni višje cene. Vseeno pa to ni ključni razlog za visoke cene elektrike na položnicah. Trgovci oziroma posredniki z električno energijo so.

Ekscentrični Milanović ni rešil hrvaške levice, slavila je ponovno HDZ

Hrvaške parlamentarne volitve, razpisane za 17. april, niso prinesle zmagoslavja levosredinske opozicije, zbrane okoli socialnih demokratov (SDP) pod poetičnim imenom Reke pravice prihajajo (Reke pravde dolaze). Zgodba nekdanje Kukuriku koalicije se ni ponovila. Kot vse kaže, bo SDP s partnerji dobila vsaj 20 mandatov manj kot HDZ v 151-članskem saboru. To pa je rezultat, ki nikakor ne more veseliti hrvaške levice, še manj predsednika države, ki se je želel aktivno vključiti v predvolilno kampanjo. Operacija Z, kot so na Hrvaškem imenovali “volilno intervencijo” predsednika republike Zorana Milanovića, torej ni uspela. Varuhom ustavnega reda je odleglo, zadovoljni so seveda tudi v desnosredinski HDZ in stranki Domovinsko gibanje, ki se je uvrstila na tretje mesto.

Demografsko-migrantski samomor Evrope se nadaljuje

Evropski parlament v Bruslju je razpravljal in odločal o t. i. evropskem migracijskem paktu ter ga tudi sprejel. Z njim naj bi Evropska unija “celovito uredila upravljanje migracij”, kar so ponovno le obljube. V realnosti pa ostajajo odprta nekatera ključna vsebinska vprašanja, ki jih ne gre pavšalno politizirati, vsekakor bodo ostala del razprave v evropskem medijskem in političnem prostoru. Naš sodelavec Maksimiljan Fras se je zato lotil odmevnih knjig britanskega avtorja Douglasa Murrayja. Murray se namreč, kot ugotavlja Fras, v svojih treh knjigah Nenavadna smrt Evrope, Norost množic in Vojna proti Zahodu spretno giblje znotraj provokativnih tem, piše v jasnem in razumljivem jeziku ter naravnost kliče k javni razpravi o družbenih vprašanjih, ki jih odpira. Migracije, posebej nezakonite, s katerimi se soočata Slovenija in Evropa, so zagotovo eno od njih.