Ministrica za zdravje lahko predlaga zakon, po katerem bodo sloni ponoči lahko leteli

Avtor: | 15. novembra, 2023

V času, ko je Robert Golob kot predsednik vlade po priljubljenosti padel na dno in ko je v anketi, ki jo redno opravlja agencija Mediana, njegovemu Gibanju Svoboda bistveno padla podpora volivcev, je ministrica za zdravje Valentina začela vleči odločne in predvsem nevarne poteze, s katerimi bi rada varčevala na hrbtih bolnikov in se tako prikupila svojemu šefu, predsedniku vlade.

Najprej naj vam na hitro svetujem, gospa ministrica, da čas za take poteze ni primeren, a če mislite, da je, potem nadaljujte, vi ste ministrica in vi odločate. To je še en dokaz, da ministrica ni spretna političarka, ampak znanstvenica z malo političnimi izkušnjami, kar pa je za znanstvenika Goloba čisto dovolj. Na tem mestu pač rabi poslušno ministrico in to je, kot izgleda v praksi, dejansko tudi dobil.

Ena takih potez, ki jih vleče Valentina v zadnjem času, je predlog zakona po hitrem postopku, ki bi ga lahko poimenovali tudi “sračje gnezdo”, saj vsebuje predloge sprememb na različnih področjih. Predvsem skrbijo tisti predlogi, ki imajo strateški vpliv na sam sistem, sistem pa nima strategije. Od kje so vzeli strateške člene, če ni zdravstvene strategije? Upam, da se niso šli prepisovanja ukrepov iz drugih držav.

Ministrica ponavlja napako iz predlogov, ki jih je dala ZZZS za bodoči dve leti in jih ni predhodno dala v zakonodajo, zato mora sedaj to reševati z uredbo. (Kakšna parodija, Janezu Janši so oporekali uredbe, sedaj pa jih v tej vladi sami uporabljajo, da se izmažejo iz stisk, ki si jih sami naredijo.)

Med številnimi spremembami je tudi določitev denarnega nadomestila za bolniški stalež, ki je zelo problematična ravno z vidika neenakosti v zdravju, ki pomembno vpliva tudi na obolevnost in dolžino preživetja posameznika. Tako privarčevan denar bi po njenih besedah, če prav razumem, namenili pokrivanjem primanjkljajev v javnih financah. “Omejitev višine nadomestila za bolniško odsotnost je nujen ukrep”, se je na očitke na predlog novega zdravstvenega interventnega zakona odzvala ministrica za zdravje Prevolnik Rupel. Gospa ministrica, verjamem, da vladi denarja primanjkuje, ampak da varčujete na bolnikih, je pa malo preveč! In tudi neetično! Neetično predvsem od vas, ki bi morali zaščititi bolnike, saj ste le njihova najpomembnejša ministrica.

Kot zdravnik vam moram povedati, da bolniki niso na bolniškem staležu zato, da bi se imeli luštno, ampak zato, ker dejansko zaradi bolezni ali posledice bolezni ne morejo delati in imajo resne zdravstvene težave, zaradi katerih so delovno nesposobni.

Bolniki danes sploh nočejo iti na bolniško, ker so pogoji dela tako strogi, da bolniška lahko tudi škodi delavcu. Če bi z delom nadaljevali kljub temu, da so zboleli, bi lahko imeli hude zdravstvene posledice in to se dogaja tudi v praksi. Sedaj pa bodo po vašem predlogu še kaznovani, ker so zboleli, saj jim pomembno znižate mesečni dohodek oziroma nadomestilo za čas odsotnosti od dela, ki je pri mnogih edini vir preživetja (in njihovih otrok).

Če imajo bolniki minimalno plačo 878 evrov na mesec, je seveda manjšanje tega minimalnega zneska katastrofa za bolnika in nedopustna objestnost vladajočih, ki nočejo razumeti, da bolniki tudi potrebujejo denar za hrano in za plačilo računov. In če so bolni, ne morejo delati dveh “šihtov” in drugega dodatnega dela, ki njim in njihovim družinskim članom omogoča golo preživetje (mimogrede, tudi zaradi tega mnogi zbolijo). Zato ne posegajte po denarju ljudi, ki živijo na obrobju družbe in ki bodo imeli zaradi zgrešenih socialnih politik na koncu, če bodo prišli do tja, tako revne pokojnine, da brez pomoči otrok ne bodo mogli preživeti. In bodo živeli, kot je povedala ena izmed njih, od argo juhe, ki jo skuhajo za tri dni in v njo namakajo kruh, pri svojih 70 letih.

Ne recite mi, da ne posegate po človekovih pravicah, ko brez socialnega dialoga nižate bolniški stalež. Če bi Janez Janša počel kaj takega, bi Jenull in prijatelji zakolesarili po lepi Ljubljani, ne da bi poprej napovedali shod. Mediji bi se odzvali v najvišji možni meri proti kršitvi človekovih pravic. Toda tokrat mediji molčijo, ker morda vedo, zakaj morajo molčati in tudi Jenull ne kolesari s svojimi privrženci po Ljubljani. Verjetno tudi on ve, zakaj to ni več pametno početi.

+++

Nova ministrica nemoteno nadaljuje arogantno obnašanje Ministrstva za zdravje do prebivalstva in socialnih partnerjev. Pripravila je zakon in od njih zahtevala odziv v 24 urah. Človek se sprašuje, kako ji kaj takega sploh pade na pamet. Njen odgovor je, da so se v vsej pripravi nekoliko verjetno “zakalkulirali”. A res, malo ste se “zakalkulirali” in to na ministrstvu, kjer bi morali poznati pravila socialnega dialoga. Ne mi reči, da vam kot ministrici ni bilo čudno, da ste dali to “sračje gnezdo” v razpravo samo za 24 ur. Prav gotovo ste vedeli, zakaj tako kratek rok.

Po vseh prošnjah in pripombah ste podaljšali rok za teden dni, neverjetno, kako ste radodarni s časom za razpravo! Seveda želite, da to materijo vsi na (pre)hitro preletijo in podprejo, saj za redno in demokratično debato ni časa. Hkrati je to tudi edini način, da vam bodo morda le podprli s socialno politiko skregani predlog. Ko pridete s predlogom na vlado in v parlament, pa tako ne bo več problema, saj imate tam veliko večino in lahko sprejmete tudi zakon, da sloni ponoči lahko letijo.

V dopisu ministrici so sindikati opozorili, da bi se morale tovrstne zakonske rešitve sprejemati v poglobljenem socialnem dialogu, v katerem lahko socialni partnerji obrazložijo svoje predloge in sooblikujejo predlog zakona. Vsekakor pa ne v 24 urah. Ob tem so opozorili, da v tem primeru do socialnega dialoga sploh ni prišlo, ministrico sopozvali, naj nemudoma skliče usklajevanja socialnih partnerjev, kjer bodo imeli možnost z ministrstvom in vlado doseči širši družbeni konsenz.

Vse hitreje se premikamo v čase, ko si je delavstvo tudi s krvjo moralo izboriti nekatere ugodnosti, ki jih danes pod levo vlado pospešeno izgublja.

Pa poglejmo, koliko bi ministrica prihranila z takim oderuškim sistemom bolniških staležev, kot jih je predlagala. Ubogih 11 milijonov evrov na leto! Na na drugi strani bi izgubila veliko milijonov za sanacijo škode, ki bo nastala zaradi izogibanja ljudi, da bi odšli pravočasno na bolniško in zaradi predčasnega vračanja ljudi z bolniške. Pri skoraj 4 milijardah proračuna zavarovalniške blagajne je to 0,27 % prihranka denarja, če pa odštejemo škodo, ki jo boste naredili zdravstveni blagajni, pa lahko pozabite tudi na teh 0,27 %. Ravno ta denar manjka blagajni in ravno tu bi šparali, gospa ministrica, ko dobro veste (ali pa tudi ne?), da je minimalna neto plača v Sloveniji 878 evrov mesečno in bolnik ne sme imeti nižje neto plače kot predstavlja 60% njegove neto plače, kar je samo še 527 evrov mesečno. Če si bolan in na “minimalcu”, resnično krepko občutiš posledice v denarnici, preden dobiš nova sredstva od zdravstvene zavarovalnice.

Da ne govorimo o tem, da je potrebno plačati položnice, obroke za kredite, pokriti stroške šolanja otroka, malico in še toliko drugih stvari, ki se jim sploh ne moreš odreči. Ob takem znižanju plače ni več denarja za vse te obveze. Kaj naj naredijo ti bolniki, gredo po pomoč na Karitas in na Rdeči križ? Še posebej, če so na bolniški nekaj mesecev in se ne smejo gibati zunaj doma. Lahko pa gredo delati na lastno odgovornost, saj jim drugega ne preostane, in delajo bolni in še poslabšujejo svoje zdravstveno stanje ter se hitro približujejo invalidski pokojnini, ki je prav tako velik strošek za državo kot pokojnina in izguba delovnih let posameznika.

Bolnik ima po vašem predlogu pravico do nadomestila samo v višini 80 % osnove ob zadržanosti z dela zaradi izolacije, ki jo odredi zdravnik, zadržanosti od dela zaradi bolezni in zadržanosti od dela zaradi nege družinskega člana, kar znese 702 evra na mesec pri bolniku, ki ima minimalni osebni dohodek. Bolnik ima pravico do nadomestila samo v višini 70 % osnove ob zadržanosti od dela zaradi poškodbe izven dela in zadržanosti od dela zaradi spremstva, ki ga odredi zdravnik, kar bi mesečno zneslo 614 evrov na mesec pri bolniku, ki prejema minimalni osebni dohodek.

Ker ste ministrica leve koalicije, ali res menite, da je to pravično do ljudi, ki imajo minimalne plače (in teh ni malo)? Ali vas koalicija resnično podpira pri tej raboti? Če bi vprašali koalicijsko stranko Levica, sem skoraj prepričan, da vas ne bi podprli. In imeli bi prav! Leta 2023 je bil po podatkih Statističnega urada povprečen neto mesečni dohodek na prebivalca 1441,96 evrov. In vi kot ministrica leve opcije greste in odščipnete bolnim ljudem 20% ali 30% in jih milostno zaščitite, da se ne sme vzeti več kot 40%, kar je že parodija na socialno politiko vašega ministrstva in cele vlade na tem področju.

Vi seveda nikoli niste imeli teh težav, jih bodo pa imeli ljudje – bolniki, za katere vi primarno odgovarjate in jih nimate pravice potiskati v revščino in v stisko samo zato, ker so zboleli. Izgleda tako, kot da bodo pod vašim ministrovanjem podprti samo zdravi ljudje, bolni pa bodo postali večni siromaki, nekaj kar je odvečnega v deželi kranjski, čeprav je vaša primarna naloga reševanje ravno slednjih. Iz Ministrstva za zdravje boste naredili Ministrstvo za zdrave.

Toda ta vaša prednostna skrb za zdravstveno blagajno, je razumljiva, saj ste ekonomistka in potiskate obolele v še večjo bedo, neenakost v zdravju in v še več bolezni, saj javnozdravstveniki vemo, da sta beda in bolezen brat in sestra, ki se velikokrat držita trdno za roke in potiskata bolnike med siromake. Skrajšujete jim tudi življenjsko dobo.

Da, prav ste prebrali: mininstričina skrb za kapital, zbran v blagajni, pomembnejša od bolnikov, ki so dejansko ta kapital zbrali z odpovedovanjem svoji plači. Odločate o našem denarju in ne državnem, čeprav morda mislite drugače, a dejstva, da mi, pacienti, zbiramo solidarnostni denar, ne morete zanikati. In če smo ta denar vlagali, imamo tudi pravico zahtevati plačilo storitev, ki nam jih opravljajo zdravniki in katere nam je zavarovalnica obljubila. Dobimo pa dolge čakalne dobe in bolezenske stiske. V tem trenutku nas lahko na hitro rešijo le zasebniki, nad katerimi pa niste najbolj navdušeni. Če ne verjamete, pojdite na urgenco v Ljubljani in spremljajte stisko ljudi, ko hudo bolni čakajo na pomoč zdravstva, ravno tistega zdravstva, ki ga baje vodite vi. Sam sem bil pred kratkim tam in se v živo spoznal z politiko ministrstva do bolnikov neposredno tam, kjer se pričakuje hitro pomoč, a te dejansko ni.

+++

S takim odnosom, kot ga imate do bolnikov in njihovega bolniškega staleža, jih pošiljate na rob družbe in preživetja, od koder je vrnitev vedno težka in zaznamovanost večna, saj sega tudi preko groba ter vpliva na vse potomce teh ljudi. Ob tem da plačujejo za zdravstveno zavarovanje, slej kot prej ugotovijo, da se bodo časovno ustavili v eni od čakalnih vrst in kaj hitro se lahko zgodi, da bodo ravno zaradi tega tudi predčasno umrli v čakalni vrsti, če ne bodo imeli dovolj denarja, da si plačajo zasebnika. Tega pa ne bodo imeli, saj jim ga boste vi z sračjim gnezdom” odvzeli.

Ministrice celovitost sistema ne zanima najbolj, saj je neizkušena političarka z omejenim mandatom. Probleme bo kot vedno kot štafetno palico predala nasledniku in za svoje početje ne bo odgovarjala, saj politiki pri nas pač za nič ne odgovarjajo.

Že večkrat sem omenil, da v zdravstvu  brez strategije in ciljev ne bo šlo. To se kaže tudi v tem predlogu zakona, ki posega tudi po mnenju ministrice, Fidesa in drugih v strateška področja. Strateška področja najprej potrebujejo strategijo, te pa ni na obzorju. Samo strategija lahko vzpostavi mrežo pravilnih, med seboj povezanih aktivnosti, ki se zato tudi medsebojno dopolnjujejo. Zakon je tipičen primer kapitulacije vlade in ministrice na področju oblikovanja nacionalne strategije v zdravstvu in tipičen primer posledic, ki bodo sledile, če bo sprejet. Zazvoniti bi morali zvonovi, a žal ne bojo, ker je premalo pokončnih ljudi – zvonarjev.

Če bo ministrica vztrajala in pripeljala zakon skozi parlament, kar ni nemogoče, bo zakonsko sprejela ukrepe, ki niso usklajeni niti z socialnimi partnerji niti s strategijo, ki je ni, saj ni niti enotne zdravstvene strategije, ki je edina rešitev. Seveda bi moral predsednik vlade to vedeti (ali pa morda celo ve), saj je menager, in ustrezno ukrepati, pa ni videti, da bi.

In to je seveda lahko velik problem pri vodenju tako velikega sistema, kot je zdravstveni sistem. Vse to bo privedlo do še več zapletov, ki se bodo najbolj videli tedaj, ko bodo te ideje vpeljevali v vsakodnevno prakso, ko jih ne bodo imeli kam postaviti, ker nimajo strategije. Spomnite se Bešiča in njegovih zakonov. Povedano drugače, pameten maneger tega nikoli ne bi počel, si pa lahko to privošči ministrica s svojimi svetovalci, ki sprejema predvsem politične odločitve mimo socialnega dialoga in stroke. Ministrice celovitost sistema ne zanima najbolj, saj je neizkušena političarka z omejenim mandatom. Probleme bo kot vedno kot štafetno palico predala nasledniku in za svoje početje ne bo odgovarjala, saj politiki pri nas pač za nič ne odgovarjajo. In tako gremo od ministra(ice) do ministra(ice), končnega odgovora pč ne najdemo, ker ga brez strategije ni mogoče najti. Še naprej brcamo v temo in včasih celo kaj zadanemo.

+++

Vse to se dogaja v času, ki je za vlado politično zelo napeto. Vprašanje je dejansko, koliko časa bo Valentina sploh še ministrica, kajti podpora predsedniku vlade Golobu hitro pada in naenkrat je odprtih le še malo možnosti za nadaljevanje njegovega kot tudi njenega mandata. V takem obdobju bi morala biti ministrica za zdravje veliko previdnejša, saj s hitenjem lahko naredi veliko napak, te pa vedno plačamo pacienti in zdravstveni delavci predvsem na svoji koži in denarnici, nikakor pa ne ministri, ki plačajo svoje napake šele kot pacienti, ko se morajo umeščati v brezčasne čakalne vrste in upati, da bo telo še preživelo do pregleda.

Tedaj šele spregledajo, a to je zanje in za nas veliko prepozno.

14 komentarjev

  1. pl@c

    Koliko so planirali našparat na hrbtih obolelih delavcev? 11 milijonov? Se pravi za vrednost enega razpisa na ministrstvu za zapravljanje časa, na katerega se je prijavilo podjetje mame od ministrice? Wow, tile iz golobje hunte so res tik pred tem, da lačnemu ljudstvu predlagajo, naj gre jest potico.

  2. Rokovnjac

    Mora bit ta punca pa od hudica,da je Holob dobil kilo pri spolnem obcevanju,pri delu jo ni mogel,ker on se ni nikoli fizicno delal.Da zbolis za kilo,se je treba veliko nategvat!

  3. Janez KranjsKI

    Gre za logičen razvoj zdravstva v Orwellovi državi od 1990 dalje.
    Novorek je neizogiben, imena ministrstva se prilagajajo uradnem jeziku politike.

    Načrt je tak:

    1. 1990 -> Ministrstvo za zdravstvo (Minister: Katja Boh) –>
    2. 2000 -> Ministrstvo za zdravje (Minister: dr. Dušan Keber) –>
    3. 2023 -> Ministrstvo za zdrave (Minister: Valentina Prevolnik Rupel) –>

    Sledile bodo naslednje logične razvojne stopnje:

    4. 2026 -> Ministrstvo za zdrave in evtanazijo (po združitvi z Ministrstvom za solidarno
    prihodnost, Minister: raper Zlatko Čordić) –>
    5. 2030 -> Ministrstvo za zdravo blagostanje (Minister: Mai al-Kaila)

  4. TL

    A niso blebetali, kako bo zdravstvo prioriteta te vlade? Obljubljenih je bilo 30 dni do specialista, na koncu mandata te vlade bomo veseli, če bomo v 30 dneh prišli do osebnega zdravnika.

  5. ren

    Javno (DRŽAVNO) zdravstvo je cokla v zdravstvenem sistemu. Ravno tako državne zdravstvene zavarovalnice. Kdaj bomo prišli do enakopravnega obravnavanja javnih (državnih) in PRIVATNIH zavodov v zdravstvenem sistemu? Socialistična ideologija je kamen za vratom bolnikov in pacientov! Kdaj se bo znebili te leve zločinske ideologije?

    • brane

      Brez nas ta sprememba ne bo nastopila.
      Pripravi se na spopad.

  6. p.kos

    To je znana politika slovenskih “kao” levičarjev. Ne pravijo jim zastonj kaviar levica. Ne vejo kaj pomeni z delom(!) se preživljati in preživeti.
    Vedno znova volivci padajo na to hinavsko zlaganost teh, ki obljubljajo enakost; da, v bedi in anarhiji ter avantgardi njih samih.
    Slovenci, spreglejte vendar, da je to banda skorumpiranih povzpetnikov brez čuta za družbo, še manj z odgovornostjo do Republike Slovenije – države.

    • brane

      (Kao) levicarji so v istih cakalnih vrstah kot mi.
      Iskati je potrbno globlje – komu je v interesu.

  7. ren

    “Toda tokrat mediji molčijo, ker morda vedo, zakaj morajo molčati in tudi Jenull ne kolesari s svojimi privrženci po Ljubljani. Verjetno tudi on ve, zakaj to ni več pametno početi.”

    Jenull, na bicikl! Takoj! Si razumel?

    • Rokovnjac

      Tukile je ena,ki je pred mnogimi desetletji skoraj ponarodela!
      Nedleja je bela
      pondeljk je pa plav
      u tork se ne dela
      u sredo cist mau
      v cetrtek se zacenja
      upetek se konca
      vsoboto je pa colnga,se pije in kozla!

  8. Jaz

    Če bi bil jaz predsednik vlade, med svojim mandatom ne bi nikoli šel na operacijo kile. Menda operacijo opravljajo v narkozi, zato nikoli ne veš če je kdo izmed operativcev kirurgov stric iz ozadja. ,,,,in glede da se operacija vrši tam na predelu moške moškosti se lahko zgodi da ti sproti regularne operacije tudi kaj odrežejo Počakajmo. Bomo ugotavljali po višini glasu tja v veselem Decembru….

    • Miller

      Kdor je mislil, da bo ministrica za zdravlje, ki jo je izbral taubi, kaj pozitivnega naredila, je naivnež nr.1, veliko hujši od onih 400k. Kajti po letu in pol vsak ve, da tisto, kar izbere taubi, je za narod še en mlinski kamen okoli vratu.

      Drgač pa ni potrebno biti psiholog:
      kadar je taubi v dreku, takoj glumi „ubogega bolnika“, da potem narod sočustvuje, predvsem pa se obsoja tistega, ki reveža napada v njegovih „težkih trenutkih“.
      Ampak to ne pali več. Ravno obratno.
      Točno tako glumijo razvajeni in scrkljani otroci doma, ko v šoli dobijo ukor…

    • ren

      @jaz! Si me pa nasmejal.

    • p.kos

      Morda pa se po operaciji, prav zaradi tega kar omenjaš, celo spremeni, saj fant “naše” Tine, kot mu pravi dr.Turk, ne bo več razmišljal s tem delom, ki mu ga event. odrežejo…

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar


Evropske volitve: recikliranje “znucanega” Antijanša sentimenta prek trave, Palestine in evtanazije

Zadnje dni smo deležni precej intenzivnega uvoda v kampanjo za volitve v Evropski parlament. Ob žalostnem propadanju, samodestrukciji Socialnih demokratov, lahko spremljamo tudi nekakšno “die hard” politiko vladajoče Svobode, ki želi državljane v stiski zaradi katastrofalnega vladanja z različnimi medijskimi spini odvrniti, preusmeriti od vseh njenih napak, laži, zablod in ponovno, vsaj deloma, prebuditi ideološki antijanša sentiment, ki jih je izstrelil na oblast.

Legalizacija “trave”? Kulturna vojna na področju omame

Zadnja v sklopu referendumskih pobud, ki so razgibale dogajanje na domačem političnem parketu, je bila pobuda stranke SDS, da bi državljane Slovenije na posvetovalnem referendumu povprašali o tem, ali se strinjajo, da je potrebno predstavnike ljudstva, ki sedijo v parlamentu, testirati na prepovedane droge. Povsem resna ta pobuda SDS ni. A tudi povsem neresna ni.

Referendum o češnjevem cvetu

V teh aprilskih dneh prezgodnjega poletja mi je topel veter s kupom bledih cvetov na prag prinesel spomin na čudovit iranski film Vonj češnje. Avtor scenarija je Abbas Kiarostami, ki je film 1997. leta tudi režiral. Kiarostami je bil eden prvih iranskih režiserjev, ki je v devetdesetih vzbudil pozornost svetovne javnosti za iransko kinematografijo. Film prikazuje križev pot običajnega moškega poznih srednjih let, ki se odloči, da bo končal svoje življenje. Toda za to dejanje potrebuje nekoga, ki bi mu pomagal napraviti “samomor”. Torej se znajde v položaju, ki bi mu danes politično korektno rekli: pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.

Ko je Iran poslal drone nad Izrael, je Milan Brglez zaman molil za zmago

Kongres vladnih socialnih demokratov, ki je vrhunec doživel v soboto zvečer po srednjeevropskem času, je po naključju sovpadel z začetkom novega bližnjevzhodnega konflikta, potencialne vojne med Iranom in Izraelom. Ko so delegati premlevali rezultate prvega kroga glasovanja, so iranski droni in balistične rakete že leteli proti Izraelu. Po zaslugi delegatov, ki so s pičlimi 10 glasovi prednosti za naslednika Tanje Fajon izvolili Matjaža Hana, Milan Brglez ne more postati zunanji minister, kar je morda celo boljša novica kot ta, da je Han novi predsednik socialnih demokratov in da je na nek način “upokojil” staro gardo s Kučanom na čelu, ki je navijala za Brgleza. Vseeno pa ne gre spregledati, da je Brglez ne glede na vse prejel visoko podporo, zato SD ostaja še naprej razdeljena. Bo Matjaž Han res rešitelj svoje stranke ali le njen stečajni upravitelj?

Kučanova poslednja bitka: Predsedniške volitve v SD

Stranka socialnih demokratov (SD) bo na sobotem kongresu v ljubljanskem hotelu Union volila novo vodstvo. Nekdanji tovariši bodo po le nekaj letih zamenjali svoje vodilne kadre, ki jih je načela afera Litijska 51. SD je ob Janševi SDS edina še preživela stranka slovenske tranzicije. Samo ti dve stranki sta obstali vseh teh dolgih in burnih trideset let, vse druge stranke, gibanja in liste so bodisi mlajši bodisi počivajo na političnem pokopališču. Sobotne volitve novega predsednika SD bodo zato tudi simbolni spopad za prihodnji koncept slovenske socialdemokracije, če seveda verjamemo v njen obstoj, izvolitev Brgleza ali Hana pa bo v marsičem res poslednji poskus stare garde, da še naprej upravlja s stranko, ki si jo predstavlja kot naslednico nekdanje Zveze komunistov.

Namišljeni strelski pohod in realne organizacijske bombe v delovanju vlade in policije

Za Slovenijo je precej stresen teden, ki ga je zaznamoval preplah zaradi grožnje s strelskim napadom na šole. Informacije o ogrožanju otrok so vedno zahtevno področje za vse: za odgovorne, politike, starše, učitelje in učence, zato dovolj jasnih in pomirjojočih odgovorov na vprašanja državljanov nikoli ni. Zmeda je zato deloma logična. Je pa ta, zaenkrat neškodljiv “eksperiment” ali obremenitveni test, kakorkoli že hočete, pokazal na dve ključni stvari: precejšnjo neusklajenost, (ne)pripravljenost vodstva Policije in celotne vlade, da se strokovno sooča s takšnimi in podobnimi grožnjami ter jih hitro, strokovno razišče, in še večjo vladno nesposobnost komuniciranja takšnih kriznih dogodkov z državljani.

Vladni sklad za medijski mir

Razdeljevanje državnega denarja po političnih ali celo klientelističnih “merilih” je seveda nepošteno. Vendar pa ni moj namen, da bi moraliziral o tem, kako se sredstva iz medijskega sklada razdelujejo po tako očitno subjektivnih kriterijih, da kdor ni naš, ne bo dobil nič. Res je, to je grdo in kaže na popolno izgubo občutka za spodobnost. Včasih so se politiki vsaj pretvarjali, da jim ni vseeno. Vsekakor pa največji problem našega medijskega prostora ni pluralizem. Niti to ne, da večji del medijskega mainstreama gravitira na levo. Se jim pač splača oziroma so kadrovsko tako sestavljeni, da drugače enostavno ne morejo. Edini pravi in resni problem slovenskih medijev je ta, da so v večini primerov slabi.

Deklica Danka in transgeneracijski prenos travme

Zgodba srbske deklice je tako šokantna, da se nočem niti spuščati v podrobnosti. Srbi, ki so pred letom ali dvema doživeli strelski pohod 13-letnika, očitno dobro seznanjenega s kazensko odgovornostjo mlajših mladoletnih oseb, se lahko zdaj ponovno sprašujejo, kaj se (jim) dogaja. Toda tudi tokrat je odgovor iskati v vprašanju t.i. transgeneracijskega prenosa travme. Generacija, ki podeduje nerazčiščeno, zlasti pa pravno in moralno nesankcionirano patologijo svojih (starih) staršev, neizogibno doživi soočenje z nepredstavljivo fenomenologija zla.