Težave pri prenovi informacijskega sistema ARIS in uzakonjena zmeda pri upravljanju sistema SICRIS

Že v letu 2022 je bilo v medijih objavljenih več prispevkov o težavah pri prenovi informacijskega sistema ARRS (Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, sedaj Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije – ARIS), IZUM (Institut informacijskih znanosti v Mariboru) pa je v reviji OZ – Organizacija znanja kot tudi na konferenci COBISS 2022 predstavil rezultate prenove aplikacije sistema SICRIS (informacijskega sistema o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji). Kot vodilni avtor sistemov COBISS in SICRIS ter nekdanji direktor IZUM-a in v obdobju 1994–2001 zaposlen na ministrstvu, pristojnem za raziskovalno dejavnost, z zanimanjem spremljam navedene težave in razvojne aktivnosti. Pri tem ugotavljam, da se zbirke podatkov o izvajalcih raziskovalnih in razvojnih dejavnosti v Sloveniji (evidence raziskovalnih organizacij in raziskovalcev) še vedno vodijo s pomočjo papirnatih obrazcev kot pred 25 leti, čeprav sem že leta 2001 predlagal uveljavitev online vodenja in ažuriranja podatkov preko sistema SICRIS.

Na novinarski konferenci 31. januarja 2023 (vir) je takratni direktor ARRS, dr. Mitja Lainščak, pojasnil, da se aktivnosti na prenovi informacijskega sistema agencije odvijajo po načrtu v okviru danih finančnih zmožnosti, da pa agencija podobno kot druge organizacije v javni in državni upravi svojih kapacitet za to praktično nima, ker so pogoji za delo informatikov izven tega okolja bistveno drugačni. Proces razvoja informacijske podpore z zunanjim izvajalcem sledi prioritetni listi, sistem pa se gradi na način, da bo vzdržen in ga bodo lahko obnavljali in servisirali tudi z zaposlenimi na agenciji. Zaradi nekonkurenčnih plač informatikov v javni upravi se na agenciji z informatiko ukvarjajo le 2 ali 3 osebe, na ves čas razpisana prosta delovna mesta za programerje pa ni ustreznih prijav. Sodelovanje z zunanjim partnerjem Stroka produkt je zgledno, produkti so ustrezni, razvoj je zastavljen in po prioriteti zapiramo poglavja, je zaključil Lainščak.

Temu je na portalu MMC RTV SLO 7. februarja 2023 sledil članek novinarke Larise Daugul, v katerem je predstavila slišano na navedeni novinarski konferenci in tudi pretekla pojasnila agencije (vir). Med drugim je agencija septembra 2022 pojasnila, da je prekinila sodelovanje s podjetjem Crea (danes nChain) in najela podjetje Stroka produkt, ker je zaradi kadrovske podhranjenosti sektorja informatike razvoj sistema eObrazci v zadnjih letih zastal, njegova odvisnost od ene osebe pa je predstavljala preveliko tveganje za kontinuirano delovanje programskih rešitev.

Na to se je odzval nekdanji direktor ARRS-ja, dr. József Györkös, ki je pojasnil dogajanje v času njegovega mandata 2014–2020 (vir), ko pri pristojnem ministrstvu ni bilo razumevanja za kadrovske okrepitve agencije na področju informatike. Informacijski sistem agencije je ves čas deloval, tveganja pa so se znatno povečala v letu 2019, ko je bilo zaradi višje sile sporazumno prekinjeno sodelovanje z zunanjim izvajalcem, ki je za poslovni del informacijskega sistema (sistem VEDANA) skrbel od ustanovitve agencije. “V najbolj kritičnem obdobju, od vključno leta 2019, sta pospešeno potekala tudi nadgradnja in razvoj sodobnega ter avtonomnega dela poslovnega informacijskega sistema, interno poimenovanega EMIS, ki je nadomestil sistem VEDANA.”

Od 11. maja 2023 agencija posluje kot Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), vodi pa jo direktorica dr. Špela Stres.

Pogled v zgodovino

Ko sem se leta 1996 zaposlil na takratnem Ministrstvu za znanost in tehnologijo (MZT), je imelo navedeno ministrstvo že dokaj razvito informatiko in hišni informacijski sistem VEDANA z bazami podatkov o raziskovalnih organizacijah, raziskovalcih in projektih, navedene baze podatkov pa niso bile javno dostopne. Podatki so se od raziskovalnih organizacij in raziskovalcev pridobivali s pomočjo papirnatih obrazcev ter nato ob izpolnjevanju pogojev za vpis ročno prepisovali v računalniške baze podatkov. Za to potrebno programsko opremo je razvilo in vzdrževalo podjetje Piradel, za vodenje evidenc raziskovalnih organizacij in raziskovalcev pa je bila na ministrstvu zadolžena Sonja Štamcar.

Temu je pod mojim vodstvom v okviru IZUM-a sledil razvoj in leta 1999 implementacija informacijskega sistema o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji SICRIS (CRIS – Current Research Information System) z javno dostopnimi bazami podatkov. Pri pripravi strukture baz podatkov so bili upoštevani veljavni mednarodni standardi in priporočila EU (CERIF) ter zakonska določila in predpisi, ki veljajo v Sloveniji. Glede na mednarodna priporočila je bil določen nekoliko širši nabor podatkov od tistega v bazah podatkov MZT, vzpostavljene povezave s sistemom COBISS.SI pa uporabnikom omogočajo tudi neposredni vpogled v bibliografije raziskovalcev. Baze podatkov v sistemu SICRIS so bile inicialno napolnjene s podatki iz informacijskega sistema MZT, vzpostavljene pa so bile tudi procedure nadaljnjega prenašanja sprememb in dopolnitev. Ob tem je bilo podjetjem in organizacijam z visokotehnološkim in raziskovalnim potencialom ter raziskovalcem zunaj evidence ministrstva (med drugim tudi raziskovalcem slovenskega rodu po svetu) omogočeno, da svoje podatke posredujejo neposredno v SICRIS – skrb za prenos podatkov s papirnatih obrazcev v računalniške baze podatkov je prevzel IZUM. Organizacija EUROCRIS je leta 2000 ugotovila in potrdila, da je SICRIS z navezanostjo na COBISS najkvalitetnejši nacionalni informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Evropi (!).

Ko sem bil leta 2001 zaposlen na takratnem Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport (MŠZŠ), sem predlagal uveljavitev online vodenja in ažuriranja podatkov o raziskovalnih organizacijah, raziskovalcih in projektih preko SICRIS-a, kar bi bistveno poenostavilo postopke pridobivanja podatkov in nadzora nad kakovostjo podatkov. Raziskovalne organizacije in raziskovalci bi vse zahtevane podatke lahko sami vnašali neposredno v SICRIS, pristojna služba ministrstva pa bi le preverjala njihovo kakovost in verodostojnost, ne bi ji pa bilo treba podatkov prepisovati s papirnatih obrazcev v računalniške baze podatkov. Selektivni prenos podatkov v sistem VEDANA bi bil lahko programiran in samodejen. Moj predlog sta blokirala Mitja Tomažič, vodja Službe za informatiko na ministrstvu, in državni sekretar dr. Zoran Stančič, ki je zato zahteval celo spremembo letnega programa dela IZUM-a.

Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZRRD) je leta 2002 določil, da se pri agenciji na področju raziskovalne dejavnosti kot upravljavcu centralne zbirke podatkov vodijo zbirke podatkov o prejemnikih sredstev iz državnega proračuna, izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti ter o programih in projektih na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti. Ob tem je bil opredeljen le seznam osebnih podatkov, ki jih vsebujejo navedene zbirke. ZRRD je določal, da agencija na področju raziskovalne dejavnosti med drugim brezplačno pridobiva podatke tudi iz obstoječih zbirk podatkov “javnega infrastrukturnega zavoda, ki opravlja dejavnost komunikacijske in informacijske podpore raziskovalni dejavnosti” (brez določila, da je to IZUM v Mariboru), slednji pa brezplačno pridobiva podatke iz zbirk podatkov agencije (brez navedbe, katere podatke kdo pridobiva od koga).

Vodenje evidenc raziskovalnih organizacij, raziskovalcev in projektov v okviru informacijskega sistema VEDANA je leta 2004 od MŠZŠ-ja prevzela takrat ustanovljena Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS), relacije s SICRIS-om pa se niso spremenile. Februarja 2010 sem takratnega direktorja ARRS, dr. Francija Demšarja, in njegovega pomočnika, dr. Janeza Slaka, pisno opozoril na nesmiselno vztrajanje Mitje Tomažiča na zastareli metodologiji vodenja evidenc raziskovalnih organizacij in raziskovalcev ter na nesistematično zbiranje nekaterih drugih podatkov (raziskovalna oprema, letna poročila). Slednje se je kasneje uredilo, neuresničljiva pa je ostala ideja, da ARRS prevzame upravljanje sistema SICRIS z online vodenjem in ažuriranjem podatkov. Spomnim se zanimivega komentarja nekoga na ARRS, češ da je treba počakati na upokojitev Sonje Štamcar, čeprav slednja mojim predlogom ni nasprotovala.

Medtem je IZUM leta 2009 uspešno implementiral online vodenje in ažuriranje podatkov v okviru informacijskega sistema o raziskovalni dejavnosti Črne gore E-CRIS.CG, ko je upravljanje navedenega sistema prevzelo njihovo Ministrstvo za izobraževanje in znanost, decembra 2010 pa v Republiki Srbski v Bosni in Hercegovini, ko je upravljanje sistema E-CRIS.RS prevzelo njihovo Ministrstvo za znanost in tehnologijo.

Sledile so različne funkcionalne nadgradnje in tehnološke prenove aplikacij SICRIS in E-CRIS, ki jih je sodelavec IZUM-a Andrej Korošec leta 2014 predstavil v reviji Organizacija znanja, ko je izpostavil tudi nujnost izboljšanja metodologije zbiranja podatkov o raziskovalnih organizacijah in raziskovalcih (vir). Zatem je IZUM leta 2018 raziskovalcem omogočil pooblaščeno prijavo v sistem SICRIS, na podlagi katere lahko sami vnesejo in spreminjajo vsaj tiste svoje podatke, ki jih ARRS (sedaj ARIS) ne zbira (telefon, spletni naslov, klasifikacija CERIF, ključne besede, reprezentativna bibliografija, znanje tujih jezikov, avdiovizualni viri, biografski podatki, ORCID), temeljni problemi pa so do danes ostali nerešeni  – osnovni podatki se še vedno zbirajo s pomočjo za to predpisanih obrazcev in ročno prepisujejo v računalniške baze podatkov kot pred 25 leti.

Uzakonjene anomalije

Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) je leta 2021 določil, da “se pri ARRS kot upravljavcu zbirk podatkov vzpostavi, vodi in vzdržuje zbirke podatkov o: (1) prejemnikih sredstev za izvajanje znanstvenoraziskovalne dejavnosti po tem zakonu in o izvajanju aktivnosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jih financira ARRS, (2) izvajalcih znanstvenoraziskovalne dejavnosti po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: evidenca raziskovalnih organizacij) in (3) recenzentih”.

Novi zakon je tudi prepoznal, da “dejavnost informacijske in komunikacijske podpore znanstvenoraziskovalni dejavnosti” opravlja IZUM, ki “kot upravitelj SICRIS-a vodi, vzdržuje, nadgrajuje in obdeluje podatke o raziskovalni dejavnosti v Republiki Sloveniji”. ZZrID je zelo podrobno določil vsebino zbirk podatkov ARRS in tudi, kateri podatki se prenašajo v “elektronsko zbirko podatkov” SICRIS in za kakšen namen. Med drugim naj bi se prenašali tudi “podatki o prejemnikih sredstev, obveznostih do prejemnikov sredstev in podatki o izvedenih plačilih prejemnikom sredstev na podlagi aktivnostih znanstvenoraziskovalne dejavnosti”, kar je popoln nesmisel. Za obdobje od leta 2005 do 2022 so navedeni podatki javno dostopni preko spletne strani ARRS – sedaj ARIS (Financiranje in nadzor).

Zakon ne določa metodologije pridobivanja podatkov, določa pa dva upravljavca. Ko gre za evidenco raziskovalnih organizacij, raziskovalnih skupin in raziskovalcev pri ARIS-u velja Pravilnik o vsebini in načinu vodenja evidence o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti (vir). Ko gre za raziskovalne organizacije in raziskovalce, ki se vključijo neposredno v SICRIS izven evidence ARIS, pa veljajo “navodila2 in obrazci IZUM-a (vir). Na predstavitveni strani SICRIS-a lahko preberemo: “Informacijski sistem SICRIS razvijata in vzdržujeta Institut informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) in Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS)”.

Kako pa je med njima porazdeljena odgovornost za verodostojnost podatkov?

Po stanju dne 16. avgusta 2023 je bilo v sistemu SICRIS:

• od 1.199 raziskovalnih organizacij le 42 (2,8 %) tistih, ki jih je v SICRIS vpisal IZUM (zadnjo leta 2014) in
• od 46.523 raziskovalcev in strokovnih sodelavcev le 708 (1,5 %) tistih, ki jih je v SICRIS vpisal IZUM.

Statusi enih in drugih v sistemu AURA (tako se imenuje novi informacijski sistem ARIS-a) in v sistemu SICRIS niso usklajeni in zato pri prenašanju podatkov iz sistema AURA v SICRIS dobimo mineštro, kot je vsebinske anomalije poimenovala Sonja Štamcar. V SICRIS-u tako najdemo tudi organizacije, ki so bile izbrisane iz uradne evidence ARIS ali celo iz Poslovnega registra Slovenije ali so v stečaju, in umrle osebe, ki so predstavljene s statusom “raziskovalec – ni zaposlen v raziskovalni organizaciji” ali “raziskovalec – neaktiven” ali “aktiven – izven evidence ARIS” namesto “raziskovalec – pokojni”. Po drugi strani imamo v evidenci ARIS in v SICRIS-u tudi aktivne raziskovalce na univerzah in inštitutih v tujini s statusom “raziskovalec – ni zaposlen v raziskovalni organizaciji”. Prikazovanje strokovnih in tehničnih sodelavcev s statusom “upokojen” in brez bibliografije in brez povezave s kakšnim preteklim projektom pa je tudi nerazumljivo (npr. Adorjan in Mesarič do upokojitve zaposlena v IZUM-u).

Navedena delitev upravljanja brez definirane odgovornosti za verodostojnost podatkov, ki so javno dostopni, je popoln nesmisel. Z vsemi bazami podatkov v SICRIS bi moral upravljati in zanje skrbeti ARIS. Nobenega razloga ni več, da IZUM v SICRIS vnaša kakršne koli podatke. IZUM naj razvija in vzdržuje za to potrebne računalniške aplikacije in infrastrukturo, podatke pa lahko tudi obdeluje za različne namene.

Ko sem na zakonske anomalije pri upravljanju navedenih informacijskih sistemov januarja 2023 opozoril dr. Tomaža Boha, generalnega direktorja Direktorata za znanost in inovacije na MVZI, sem dobil odgovor, da je v zakonu “stvar zapisana ustrezno”.

Prenavljanje informacijskih sistemov

Prehod na elektronske storitve se je v ARRS pričel leta 2007 z implementacijo aplikacije e-Obrazci in v letu 2017 je bilo že 98 % dokumentov oddanih z digitalnim podpisom (vir). Zunaj navedene aplikacije je med drugim ostalo vodenje evidenc raziskovalnih organizacij in raziskovalcev. V Strategiji delovanja ARRS 2016–2020 (vir) je bil načrtovan “prehod na povsem elektronske storitve” in med drugim tudi:

• “dograjevanje storitve e-Obrazci za vse razpise in pozive agencije in
• srednjeročno načrtovanje tehnološkega in uporabniško-vsebinskega prenosa aplikacije za vodenje evidenc in spremljanje financiranja raziskovalnih organizacij iz terminalskega okolja VAX/VMS v sodobno okolje Microsoft Windows in SQL s postopno uporabo notranjih virov do leta 2019″.

Pri prvi nalogi je pogodbeno sodelovalo podjetje Crea (sedaj nChain), pri drugi pa Piradel, znatno pa sta bila s tem obremenjena tudi dva sodelavca Sektorja za informatiko na ARRS. Kljub kadrovski podhranjenosti informatike sta se oba procesa pod vodstvom Mitje Tomažiča odvijala uspešno do leta 2019, ko je bilo zaradi višje sile in s tem prekinitve sodelovanja z zunanjim izvajalcem poslovnega dela informacijskega sistema uvedeno krizno upravljanje informacijske podpore. Krizno upravljanje je pomenilo podreditev vseh dejavnosti vzpostavitvi nove arhitekture in zagotavljanju rednega izplačevanja obveznosti raziskovalnim organizacijam (vir). Nov poslovni informacijski sistem, ki naj bi nadomestil sistem VEDANA, je bil interno poimenovan EMIS.

Novi direktor dr. Robert Repnik, ki je funkcijo prevzel 30. oktobra 2020, je očitno ocenil, da prenova aplikacije eObrazci in razvoj novega informacijskega sistema EMIS ne potekata dovolj hitro ter da kadrovska podhranjenost Sektorja za informatiko in odvisnost sistema od ene osebe predstavljata preveliko tveganje za kontinuirano delovanje programskih rešitev. Novi informacijski sistem je dobil novo ime AURA, sprejeta pa je bila tudi odločitev o izbiri zunanjega izvajalca.

V začetku leta 2021 je bilo z naročilom male vrednosti vzpostavljeno sodelovanje s podjetjem Stroka produkt, proizvodnja, storitveno in trgovsko podjetje, d.o.o. iz Radelj ob Dravi. Podjetje je ponudilo programersko pomoč pri programiranju funkcionalnosti novega informacijskega sistema, imenovanega AURA, ki je bil takrat že v produkciji (že omejeno deloval). Temu je na portalu javnih naročil 5. avgusta 2021 sledilo obvestilo ARRS o naročilu male vrednosti (zbiranju ponudb) za “Izvajanje storitev programiranja za potrebe nadgradenj oziroma funkcionalnih dopolnitev programske opreme ARRS in podpora uporabnikom pri uporabi programske opreme, ki jo izdela izvajalec, vključno z vzdrževanjem” za obdobje 12 mesecev. Ponudbe so oddali štirje ponudniki in 26. avgusta 2021 je bil izbiran ponudnik Stroka produkt, s katerim je bila 3. septembra 2021 sklenjena pogodba za navedene storitve.

9. junija 2022 in ponovno 18. avgusta 2022 je bilo na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo ARRS o javnem naročilu (zbiranju ponudb) za storitve “Izvedba prehoda na stabilno financiranje, vzdrževanje, nadgradnja informacijskega sistema in podpora uporabnikom” za obdobje 18 mesecev. V pripadajoči tehnični dokumentaciji z naslovom “Nadgradnja informacijskega sistema ARRS AURA in spletnega portala Digital Forms v obdobju 2022-2023” je med drugim natančno določen izbor tehnologije, naloge in zahteve pa so opisane po vsebinskih sklopih (modulih):

1. Dopolnitev elektronskih evidenc raziskovalcev, raziskovalnih organizacij in raziskovalnih skupin.
2. Dopolnitev portala Digital Forms za podporo prijavam na razpise in pozive za financiranje raziskovalnih aktivnosti.
3. Dopolnitev portala Digital Forms za oddajo poročil za spremljanje in nadzor izvajanja raziskovalne dejavnosti.
4. Nadgradnja ocenjevanj v elektronski obliki.
5. Podpora stabilnemu financiranju.
6. Podpora financiranju mednarodnega sodelovanja, publicistike in raziskovalne infrastrukture.
7. Podpora nadzoru aktivnosti financiranih dejavnosti.
8. Finančni moduli.
9. Modul za analitiko.
10. Zagotavljanje izvajanja procesov (razpisi, financiranje raziskovalne dejavnosti).

Naročnik je v razpisni dokumentaciji med drugim izpostavil zahtevo, da mora ponudnik za ves čas trajanja izvedbe javnega naročila zagotoviti najmanj tri programerje z ustreznim znanjem in izkušnjami. 4. novembra 2022 je bil izbran edini ponudnik Stroka produkt, d.o.o., nakar je bila z njim 8. novemembra 2022 sklenjena pogodba za storitve v obdobju do konca leta 2023.

Ob tem je IZUM aplikacijo informacijskega sistema SICRIS prenovil že leta 2022. Posodobljen je bil prenos podatkov iz ARRS (FTP/TXT->REST), zaključen prehod s platforme Windows (MS SQL, ASP.NET, IIS) na platformo Linux (PostgreSQL, Java EE, Wildfly), posodobljene pa so bile tudi spletne storitve in prikazi rezultatov iskanja v bazah podatkov (vir).

Direktor IZUM-a dr. Aleš Bošnjak je v intervjuju za Delo 22. decembra 2022 pojasnil: “Poenotenje obeh sistemov je eden od naših glavnih ciljev … Dogovori z agencijo že uspešno potekajo. Začrtali smo nove smernice za razvoj sedanjega sistema, ki bo omogočal popolno sinhronizacijo njihove in naše baze podatkov. Nova verzija sistema SICRIS bo omogočala tudi, da bodo raziskovalci svoje podatke oddajali v elektronski in ne več v papirni obliki.”

So to le pobožne želje ali realnost? Oba sistema sta po prenovah na povsem različnih tehnoloških platformah, z vsebinskimi anomalijami pa se očitno nihče ne ukvarja.

Temu so februarja 2023 sledile še posodobitve aplikacij sistemov E-CRIS.XX (klonov SICRIS-a) v mreži COBISS.Net, a je večina od njih v slepi ulici zaradi nezainteresiranosti MVZI za politično koordinacijo in sklenitev sporazumov o sodelovanju s partnerskimi ministrstvi v ciljnih državah.

Kadrovska kombinatorika in eksperimenti

Ob kadrovski podhranjenosti Sektorja za informatiko je vodstvo agencije leta 2016/2017 sprejelo napačno (tvegano) odločitev, da se prenos aplikacij iz sistema VEDANA (okolje VAX/VMS) v novi sistem EMIS (MS Windows in SQL) realizira “s postopno uporabo notranjih virov do leta 2019”. Takratni direktor József Györkös bi moral vedeti, da četudi bo pristojno ministrstvo agenciji odobrilo dodatne zaposlitve, to še ne pomeni, da bo z objavo prostih delovnih mest pridobila ustrezen kader. Vodstvo agencije je februarja leta 2020 očitno želelo okrepiti lastne vire tudi za “upravljanje, vzdrževanje in razvoj spletnega portala ARRS eObrazci za delo z digitalno podpisanimi obrazci, razvoj programske opreme …”. Na razpis za prosto delovno mesto v Sektorju za informatiko 26. februarja 2020 se je prijavilo osem kandidatov, ki pa so bili šele 24. julija 2020 obveščeni, da ni bil izbran nihče. Težko verjeti, da nihče ni izpolnjeval pogojev, agencija pa je potrebovala štiri mesece, da je to ugotovila. Verjetno so temu botrovali še kakšni drugi interesi, morda je bila kriva epidemija kovida. Medtem je József Györkös 29. aprila 2020 zapustil mesto direktorja, nasledil pa ga je dr. Blaž Zmazek kot v. d. direktorja. V njegovem mandatu do 29. oktobra 2020 je agencijo zapustil in se upokojil dotedanji vodja Sektorja za informatiko Mitja Tomažič. Očitno z novim direktorjem nista našla skupnega jezika. Vodenje Sektorja za informatiko je nato prevzel Dragan Nedeljković.

Novo vodstvo agencije z direktorjem dr. Robertom Repnikom je leta 2020/2021 sprejelo bolj logično odločitev, da k prenovi informacijskega sistema pritegne še zunanjega izvajalca z ustreznimi kadrovskimi zmogljivostmi in referencami, ni pa poskrbelo za nemoteno delovanje obstoječega sistema do implementacije novega. Poleg drugih težav je izključitev strežnika VEDANA 1. januarja 2022 imela za posledico, da se podatki nekaj časa niso prenašali v SICRIS. Konec januarja 2022 je iz zdravstvenih razlogov odstopil direktor Repnik (nasledil ga je dr. Mitja Lainščak), konec februarja 2022 pa je iz agencije odšel tudi Dragan Nedeljković in vodenje Sektorja za informatiko je prevzel Tomaž Žitnik.

Julija 2022 je bilo na spletni strani IZUM-a (zaposlitve) objavljeno, da so na ARRS v Sektorju za informatiko na voljo prosta delovna mesta za področnega podsekretarja in dva področna svetovalca. Lokacija zaposlitve: Institut informacijskih znanosti, Maribor, Prešernova 17. Uradniški nazivi za programerje, kar je bilo razvidno iz pogojev za zasedbo navedenih delovnih mest. V zapisniku seje Upravnega odbora IZUM-a 24. oktobra 2022 lahko preberemo, da so člani med drugim razpravljali o “koriščenju prostorov IZUM za tri sodelavce ARRS, s katerimi bo IZUM sodeloval na področju popolne digitalizacije”. Rezultat: ARRS je zaposlil eno informatičarko, dr. Katjo Harej, za katero je v seznamu zaposlenih (vir) sedaj navedena zadolžitev “načrtovanje in razvoj”. Vodstvo ARRS je očitno zmotno predpostavljalo, da bo do lastnih informatikov lažje prišlo v Mariboru kot v Ljubljani.

Tedanji direktor ARRS, dr. Mitja Lainščak, je 31. januarja 2023 na novinarski konferenci pojasnil, da se novi sistem “gradi na način, da bo vzdržen in ga bodo lahko obnavljali in servisirali tudi z zaposlenimi na agenciji”. Očitno ponovna usmeritev k nezadostnim notranjim virom po izteku pogodbe s podjetjem Stroka produkt. Istega dne mi je generalni direktor Direktorata za znanost in inovacije na MVIZ Tomaž Boh pojasnil, da je bilo organiziranih že več sestankov z jasno usmeritvijo direktorata, da se za izgradnjo informacijskega sistema ARRS uporabi znanje IZUM-a, a je bil odpor ARRS izjemen (s sklicevanjem na svojo avtonomijo in na to, da IZUM-ova platforma ni kompatibilna s potrebami ARRS). Sam sem mu odgovoril, da ima IZUM sicer izkušnje z različnimi tehnološkimi platformami, nima pa potenciala znanja za izvedbo nalog, ki so bile zaupane podjetju Stroka produkt. Lahko pa bi IZUM z razpoložljivim kadrovskim potencialom zagotovil ARRS-ju učinkovito podporo pri vodenju evidenc (registrov) raziskovalnih organizacij, raziskovalnih skupin in raziskovalcev v okviru sistema SICRIS.

Na seji Upravnega odbora IZUM-a 7. februarja 2023 je bil sprejet Letni program dela in finančni načrt za leto 2023, v katerem lahko preberemo: “R12 – SICRIS 2.0: V letu 2023 bomo v novo generacijo SICRIS 2.0, če bo sklenjen dogovor z ARRS, dodali možnost registracije novih raziskovalcev, organizacij in raziskovalnih skupin”. Direktor IZUM-a je ob tem ponovno “izpostavil, da potekajo razgovori med MIZŠ, IZUM in ARRS o tem, da bi IZUM v prihodnje namesto zunanjega izvajalca podprl del informatike ARRS”. K temu je še dodal, da se zna zgoditi, da bo treba za to podporo vzeti ljudi iz drugih projektov, gospa Harej pa naj bi bila “most” med skrbniki vsebin v ARRS-ju in informatiki v IZUM-u.

Na seji Upravnega odbora IZUM-a 28. februarja 2023 je direktor IZUM-a izpostavil: “IZUM bo podprl del informatike ARRS, saj imajo tam zgolj sistemske analitike in nobenega informatika.” Predstavnik univerz, dr. Zoran Ren, pa je povedal, da ga “veselijo informacije o povezovanju ARRS in IZUM, saj se mu zdi IZUM sposoben za to izvedbo”. Navedba direktorja IZUM-a, da ARRS nima nobenega informatika, je nekorektna in zavajajoča, saj je direktor ARRS-ja le en mesec pred tem na novinarski konferenci pojasnil, da ima ARRS 2 ali 3 informatike. Nenazadnje je tudi informatik, ki pozna vse procese obdelave podatkov v sistemih EMIS in VEDANA, še na ARIS-u. Zanimivo in zaskrbljujoče pa je tudi veselje gospoda Rena, ko se mu le zdi, da je IZUM sposoben za izvedbo nalog, ki jih ne pozna.

V zapisniku 11. seje Upravnega odbora IZUM-a z 5. julija 2023 lahko nato preberemo: “Direktor IZUM-a je v zvezi s sodelovanjem z ARIS-om povedal, da bo IZUM z njimi sklenil sporazum o sodelovanju, vendar morajo na skupnem sestanku razrešiti nekaj dilem … Predstavnik univerz je povedal, da je bil na ustanovitveni seji ARIS-a, kjer je bil imenovan za predsednika njihovega Upravnega odbora. … Dodal je, da si želi, da IZUM prevzame dolgoročne aktivnosti za ARIS.”

Ponovno neverjetno lahkotno in neodgovorno sprejemanje obveznosti, za katere IZUM nima kadrovskih zmogljivosti, kar je direktor IZUM-a večkrat izpostavil, a se bo slednji verjetno spet “priklonil navzgor” in nato kadrovske rešitve iskal s prerazporeditvami in z objavami prostih delovnih mest (igrami na srečo), kot v primeru namestitve superračunalnika Vega v prostore IZUM-a (v okviru projekta, ki ga je vodil dr. Zoran Ren). Ob tem pa se tudi knjižničarji v Upravnem odboru IZUM-a ne zavedajo dolgoročnih posledic prerazporejanja in zmanjševanja kadrovskih zmogljivosti za nadaljnji razvoj sistema COBISS in mreže COBISS.Net.

Zadnje informacije

Avgusta letos sem z opisano problematiko seznanil vse ključne deležnike v tej zgodbi ter dobil tudi nekaj zahval in pohval. Sonja Štamcar je konec avgusta odšla v zasluženi pokoj, papirnati obrazci za vodenje evidenc raziskovalnih organizacij in raziskovalcev pa so na ARIS-u še vedno v uporabi. Do kdaj? Bil bi že čas, da se problem reši v okviru sistema SICRIS, katerega upravljanje mora prevzeti ARIS. Kaj pa vse druge aplikacije, katerih vzdrževanje in nadaljnji razvoj naj bi po izteku pogodbe s podjetjem Stroka produkt prevzela IZUM in Sektor za informatiko ARIS-a?

ARIS je na portalu javnih naročil 18. septembra 2023 objavil javno naročilo za storitve “Vzdrževanje in razvoj nadgradenj obstoječih informacijskih sistemov AURA in Digital Forms” v obdobju naslednjih 24 mesecev (vir). Pred nekaj dnevi, 2. novembra 2023, je bila na navedenem portalu objavljena odločitev o oddaji naročila podjetju Stroka produkt. Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je med drugim načrtovana nadgradnja integracijskih povezav sistema AURA s sistemom SICRIS, nadaljnji razvoj in vzdrževanje produkcijske postavitve Digital Forms pa naj bi s 1. aprilom 2025 prevzel IZUM v Mariboru …