Na zadnji parlamentarni seji pa je premier kar neposredno obračunal z ministrom Luko Mescem, dal mu je rumeni karton, tako kot to delajo selektorji v slačilnicah s svojimi igralci. Golob je ponižanje opravil kar pred celim parlamentom in javnostjo. Kar dokazuje, da je vlada postala športno društvo in da bo verjetno potrebno razmišljati o zamenjavi selektorja, ne samo igralcev. Morda se spomnite ministra Marjana Šarca, kako se je obnašal kot predsednik vlade, preden je zalučal puško v koruzo? Sedanje dogajanje spominja na tiste čase; nakazuje, da govorice, da se Golobova vlada in koalicija poslavljata, morebiti le niso zgolj lažna propaganda, ampak se v njih skriva tudi zrno resnice.
Se še spomnite, kako vneto je Robert Golob pred enim letom dni zagovarjal vlado s številnimi ministri? Številni so mu dopovedovali, da tako velike vlade ni lahko voditi in da bi v kriznih časih lažje vladali z manj ministri. Stvar je šla tako daleč, da smo morali za to njegovo fiksno idejo porabiti več milijonov za referendum, da je potem dosegel svoje in dobil skoraj 57% podporo za svojo idejo.
In zdaj se sliši, da bo na referendumu pridobljeno pravico do številčne vlade zavrgel in da bo število ministrov zmanjšal, ker spreminja kreativno vlado v krizno vlado. Kaj naj si mislijo vsi tisti, ki so njegove ideje – danes vemo, da so to neumnosti – podprli celo na referendumu? Se bodo končno zbudili in ugotovili, da Golob ni nezmotljiv? Bodo ponovno premislili, koga in katerega politika podpirajo?
Eden izmed Golobovih ostrih kritikov Branko Grims je lani argumentiral svoje odklonilno stališče z naslednjimi besedami: “S takim zakonom o vladi, ki ga je predlagala Golobova vlada, bi bila Slovenija evropski rekorder. Imela bi 20 ministrstev, v Evropi jih imajo med 16 in 17. Že zdaj je bila Slovenija v vrhu, s tem pa bi bila absolutni rekorder. To je popoln absurd. Slovenija ima dva milijona prebivalcev, Švica, za primerjavo, ima osem ministrstev, Nemčija na primer 15. Gre za popolno in samo politično motivirano zapravljanje.”
Po referendumu smo dobili enega ministra za okoli 100.000 prebivalcev.
Danes se zdi, da je imel Grims prav in da mu je dal prav ravno Golob s svojim najnovejšim razmišljanjem o krčenju vlade. Predsednik vlade se je ujel v svojo lastno zanko. Posredno priznava, da je vlada neuspešna in da potrebuje za boljše vladanje njeno reformo. Vez med predsednikom in ministrom je edino, kar šteje, je rekel Arčon. Ta minister je očitno spoznal, kakšna je njegova naloga in kako se mora vesti v Golobovi vladi. Tisti, ki tega niso spoznali, morajo pač oditi, pa četudi še ne vedo zakaj (ministrica za kmetijstvo).
Vse torej kaže na krizo v vladi. Take krize lahko pripeljejo do odstopa predsednika vlade in tudi vlade same. In po tem diši v zadnjem času v naši družbi. Vse to še potrjuje javno mnenje, ki je vse manj naklonjeno sedanji vladi. Uroš Esih v Delu zapiše:
“Zaupanje v vlado Roberta Goloba pada še zaradi nespretnega komuniciranja ter pomanjkanja integritete in vizije, je pokazala oktobrska anketa Dela, ki jo je izvedla Mediana.”
Tomaž Deželan dodaja: “Zaupanje v vlado začenja padati, ko je treba začeti uresničevati obljube, kar običajno pomeni tudi boleče reze.”
In smo tako pristali pri večnih obljubah Roberta Goloba, zaradi katerih je tudi zmagal na volitvah, in pri naivnosti njegovih volivcev, ki se še do danes niso navadili, da obljubam, ki nimajo neke realne osnove, pač ni pametno verjeti. Samo spomnite se, kako nam je zatrjeval zelo resno, kako velika škoda je nastala v poplavah, ki jo je kot premier na začetku ocenil visoko, na 500 milijonov evrov. Oni dan je minister za kohezijo Aleksander Jevšek povedal cifro, ki je med devetimi in desetimi milijardami evrov. Torej kar 20-krat več, kot je povedal predsednik vlade na začetku. Pa še sedaj ne vemo, če bo to res zadnja številka. Pa Golobove obljube o gradnji stotih hiš, ki jih kar ni in ni, pred vrati pa je zima. Kronska je izjava ministrice Alenke Bratušek, češ da bi morali ploskati vladi, da na ta način pridobiva dodatna sredstva iz EU za izgradnjo potrebne infrastrukture. Kot da ne bi vedela, da nas EU spremlja in da je taka pripomba najmanj neresna za bivšo predsednico vlade, če ne škodljiva za Slovenijo.
+++
V Državnem zboru so potekali postopki za imenovanje nove zdravstvene ministrice Valentine Prevolnik Rupel. Njena predstavitev pred poslanci me je zelo zmotila; povedala je, kaj je narobe (kar vsi že vemo), ni pa povedala, kaj bo naredila, da v bodoče ne bo tako narobe. Na kratko – ni jasno predstavila svojega programa, kaj bo naredila, da bo situacija boljša in da bo dosegla svoje štiri prioritete. Toda nastop je bil daleč od tega, kar človek lahko pričakuje od bodočega ministra za zdravje. A pričakovan od gospe, ki je iz raziskovalnih in analitičnih vod skočila iz salonskih čevljev v težke in velike ministrske škornje.
Predsednik vlade je na predstavitvi kandidatke za ministrico poudaril, da jo podpirajo številni in da trenutno predstavlja najboljšo izbiro za ministrico, s čemer je diskreditiral katerega koli drugega možnega kandidata, kar ni dopustno vedenje s strani premierja. Poudaril je, da je ravno ona tista, ki lahko da najbolj učinkovite rešitve in odgovore na izzive. “Težko bi našli osebo, ki je bolje podkovana od nje,” je dodal.
Prejšnji najboljši minister Danijel Bešič Loredan je bil odstopljen, ker se s predsednikom vlade nista več “ujela”. Čakamo, kdaj si bo premier zaželel novega “najboljšega” ministra/ministrico. (Slika: STA)
Zelo rad bi videl, na podlagi katere analize je lahko predsednik postavil to hipotezo, saj je tudi on znanstvenik in raziskovalec, pa menda ve, kako se to dela.
Predsednik je poudaril, da je bila Valentina v zadnjih treh mesecih državna sekretarka in natančno pozna razmere na ministrstvu. Temu se reče pretiravanje, saj je vsakomur jasno, da v treh mesecih od katerih sta dva dopustniška, nikakor ni mogoče natančno spoznati razmer na Ministrstvu za zdravje in da je vse, kar je rekel predsednik, daleč od resnice. Poudaril je, da ima njegovo osebno in politično podporo, tako kot je imel isto podporo – spomnite se – pred nekaj meseci minister Bešič. Mimogrede pove, da je kvaliteta storitev v javnem zdravstvu boljša, kot v zasebnem, kar pa nekatere raziskave na tem področju ne dokazujejo in trditve vnašajo nemir v odnose med izvajalce zdravstvenega varstva.
Koalicija si je dala za cilj učinkovito izvedbo zdravstvene reforme, ki pa je kandidatka ni omenila pri svoji predstavitvi. Čudno, ali zdravstvena reforma ni več prioriteta te vlade in se bo zadovoljila z drobtinami, ki imajo veliko nevarnost, da naredijo predvsem dodatno zmedo, saj kandidatka ni navedla strategije, kot centralne naloge. Strategija je ogrodje, na katerega se potem dodajajo ustrezni ukrepi tako, da tvorijo celoto. Če nimate strategije, brcate v temo. Ministrica bo tedaj sledila nekim lobijem, znanstvenim, zdravniškim, sestrskim in tudi političnim, katere v tem trenutku nikakor ne smemo zanemariti.
+++
Vse kaže, da z vsakim ministrom začnemo procese reorganizacije zdravstva ponovno od začetka, ne znamo nadgrajevati uspešnih ukrepov predhodnih ministrov. Saj kako pa bi jih, če se nismo zedinili niti okoli skupnih ciljev in strategije. Vsi začnejo z analizami in tudi sedanja ministrica je začela svoje predavanje – prav ste slišali – predavanje, ne predstavitev, s prikazom analiz in ob tem povedala, kaj morajo še vse analizirati. Od ministrice se pričakujejo predvsem ukrepi in ne analize (te morajo delati drugi, ne ministrica). Analiz pa ne moremo imeti pravih, ker nimamo skupne strategije in ravno o tej ministrica ne govori rada, kar jo popolnoma zastopim, ker je težko govoriti o nečem, kar sploh ne obstaja v realnosti.
V parlamentu se je ob imenovanju ministrice odvijala zanimiva razprava, na momente sem že imel občutek, da nekaj razpravljalcev muči sindrom izgube spomina. Ena od poslank je poudarila, da je potrebno narediti nekaj na vodenju zdravstvenih zavodov, kot da ne bi vedela, da je ta njena vlada zamenjala skoraj vse svete zavodov in direktorje zavodov, pa očitno ni nič bolje. Zanimiva je njena teza, da je potrebno ojačati javne zavode, da bodo lahko tekmovali z zasebniki, ki so kar naenkrat torej postali del tega med seboj tekmovalnega zdravstvenega sistema s katerim morajo javni zavodi tekmovati in ne sodelovati. Tudi poslancem je težko šla iz ust beseda strategija, razen predsednici odbora za zdravstvo, ki je imela akcijsko naravnan govor.
Poslanec Levice je poudaril, da je izgon tržne logike iz zdravstva ključen. Pri tem pozablja, da je to isto zdravstvo, če hoče ali ne, del tržne logike in da se zdravstvo dnevno srečuje z tržno logiko, saj vse materiale kupuje – kje drugje – kot na trgu. In zakaj bi sredi neoliberalističnega obdobja moralo edino slovensko zdravstvo biti netržno, vsi drugi subjekti na trgu so pa lahko. Predvsem zaradi ideološkega reševanja zdravstva v Sloveniji je tukaj tako, zato ne gremo nikamor naprej in nezadovoljni cepetamo na mestu. In med tem, ko je predsedniku Vlade popolnoma jasno, da mora biti električna energija tržno blago, ima težave, ko razmišlja o trgu in zdravstvu, ker ga preplavi (levi) ideološki valjar. Levica bi ohranila vse pravice bolnikom, tako kot jih imajo sedaj, ministrica pa razmišlja o košarici, ki bo to zaželeno enakost razblinila. Levica podpira tako financiranje zdravstva, kjer bo veljalo pravilo vsak po svojih zmožnostih in želi poiskati nove vire. Levico moti nelojalna konkurenca zasebnih zavodov, zato jo je potrebno ukiniti. Ukinili bi edino primerljivo konkurenco, po kateri lahko sklepamo, da ni vse najboljše v javnih zavodih. Ker je to očitno moteče za Levico, bi zasebnike kar ukinili.
Ministrica za zdravje pravi: “Mislim, da lahko v dveh letih do konca mandata s svojim znanjem, izkušnjami in ekipo stanje premaknem na boljše.”
Dobro misli, a je od misli do dejanj in rezultatov dolga pot.
Še nekaj za uredništvo. Siva podlaga za pisanje komentarjev na tem portalu v bistvu pomeni zmanjšanje kontrasta. (Na splošno po vseh portalih z zmanjšanjevanjem kontrasta – z manj debelimi črkami – skušajo spreminjati enoličnost grafike, oziroma dinamičnost grafike). Pri popravljanju napisanega, se prav mučim. Ko sem pri nekem pisanju napisal znak za evro (€), ki je – napisan – tako nejasen (ne vidi se tistih dveh vodoravnih črtic), da sem mislil, da nisem pritisnil prave kombinacije tipk, oziroma, da je s tipkovnico nekaj narobe. Se da spremeniti font črk in odstraniti sivo podlago?
DEJSTVO
Slovenija demokratično meče z lopato skozi okno na gnoj, milijarde za vojaški klump, bolniki pa umirajo pred zdravstvenimi domovi ali med čakanjem do zdravnika.
Brez vojne.
—
Za stotinko tega denarja bi lahko kupili CT/MR za vsak ZD.
Če je premalo radiologov ni problem.
Vedno bi se našli mladi, ki bi jim kakšen evrček prišel prav in bi podaljšali še kakšno urco v popoldanskem času. Če lahko Loredan… Potem o vrstah vsaj na nekem področju ne bi bilo več govora.
Ampak tov. Twito stavi na vojaški klump.
—
A si malo zaspal? Zdaj je minister Serpentinšek.
Miller za CT/MR rabiš tudi osebje, ki zna z njim upravljati…..
“Poslanec Levice je poudaril….”
Ti čudaki vrtijo samo jezik, naredijo pa vel kup škode. Bo slovenskemu folku kdaj kapnilo, da jem treba GLASNO zahtevati, da se Levico in njej sorodne čudake PREPOVE?
V zadnji Sobotni prilogi je prof. dr. Marko Noč objavil članek o zdravstvu, v katerem je na preprost in vsem razumljiv način povedal veliko resnic, ki jim je težko ugovarjati, predvsem je predstavil usodne zmote, ki kraljujejo v našem zdravstvu in se začnejo že pri osnovnih pojmih. Me prav zanima, kakšna bo reakcija s strani poklicanih in javnosti.
Pred časom, se mi zdi, da je bilo za časa Šarčeve vlade, ko je bilo govora o številu državnih sekretarjev, sem sarkastično zapisal, da je pravo število državnih sekretarjev 163.354.
Pravo število premierjev pa bi bilo natančno 1(ena). In to brez članov rdeče tolpe. Kajti rdeča tolpa se je še pred 2. vojno izražala, da je treba Jugoslavijo uničiti. Ko so po vojni prišli na oblast, so to grožnjo uresničili. Totalitarno Jugoslavijo so po 45 letih uničili (hvala Bogu!).
In bedaki, ki ne dajo nič na nauke zgodovine, volijo pripadnike rdečih tolp. Kakor so (zahodni) Nemci po 2.vojni prepovedali naciste pa tudi KP Nemčije, bi morali v Sloveniji, če hočemo rešiti državo, prepovedati levičarje, kajti zgodovina je dovolj nazorna, da da vedeti, da so levičarji destruktivci.
V RS smo priče “rezultatskemu” oz. “ciljnemu sojenju” vrhov sodne veje oblasti, ko sodniki ustavnega in drugih državnih sodišč preračunljivo razsojajo glede na javno izražene zahteve in pričakovanja aktualnih političnih vrhov.
Enako smo priče v RS tudi “rezultatskemu” oz. “ciljnemu načrtovanju”, ko ministrstva in drugi pristojni državni organi zbirajo ocene in stroškovne potrebe na osnovi zgornjih možnih in obljubljenih potencialnih finančnih virov iz proračuna EU.
In ko kateri od poslancev opozicije opozori na diletantsko šalabajzersko izdelane ocene in fiktivne predračune po-poplavnih stroškov, doživi “hladen tuš” s strani dvojne ministrice A. Bratušek, ki se očitno ne zaveda, da zavajanje in goljufanje pristojnih ustanov in državljanov EU sočasno pomeni tudi nepošteno zavajanje in zavestno goljufanje državljanov in davkoplačevalcev v RS, smo neposredno soočeni s prezirljivim diletantizmom vladanja in javnega komuniciranja aktualne Vlade RS.
Saj smo davkoplačevalci v RS sočasno tudi davkoplačevalci evro-skladov. Kar pomeni, da politično neodgovorno in nepošteno zavajanje in goljufanje “centrov politične moči” v Strasbourgu in Bruslju ter državljanov skupnosti EU neizpodbitno pomeni tudi enako neodgovorno in nepošteno zavajanje ter goljufanje državljanov, davkoplačevalcev in volivcev v RS.
V razmislek:
– v Sloveniji imamo 9.229 zdravnikov za 2 mio ljudi oz. 1 zdravnik za 220 ljudi
(podatek zdravniške zbornice o številu zdravnikov)
– 2013 je bilo 7.153 zdravnikov za enako število ljudi (1 zdravnik/280 ljudi)
– 2009 je bilo 6.144 zdravnikov za enako število ljudi ( 1 zdravnik / 325 ljudi)
Več zdravnikov pomeni da se podaljšajo čakalne vrste ???
Primerjava 2009/2023 je 1:1,5 oziroma 2013/2023 (deset let) 1:1,29 ali v 10 letih imamo 29% več zdravnikov (tudi sester) in daljše čakalne vrste. Kje je tu logika?
Podatek da ima Nemčija cca. 132.000 zdravnikov in cca. 80 mio prebivalcev oz.
1 zdravnika / 600 ljudi pa pove tudi še nekaj. Naši zdravniki so po učinkovitosti v srednjem veku.
Čakalna doba ni odvisna od tega, KOLIKO ZDRAVNIKOV imamo v “javnem zdravstvu”, ampak od KOLIČINE DENARJA, ki ga ima tisti, ki plačuje njihove zdravstvene storitve, to pa je zavod ZZZS!
Kdor tega še ne ve, naj si gornji stavek podčrta in se ga nauči na pamet.
Zato nehajmo blatiti tiste, ki so v “javnem zdravstvu” zaposleni, torej zdravnike, sestre in drugo osebje z obtožbami, da premalo delajo, ker delajo točno toliko, kolikor zavod nudi denarja za plačilo njihovih storitev. Upajmo, da nihče ne pričakuje, da bo zdravstvo delalo zastonj, če jim zavod storitev ne more plačati?
Če je komu do tega, da se problem čakalnih vrst, kvalitete storitev, storilnosti in drugi problemi, ki so v NAŠEM zdravstvu več kot očitno NEREŠLJIVI, naj se ozre po zgledih v tujini in njihov sistem, recimo avstrijski, prenese v naše okolje. To je najhitrejša in najlažja rešitev!
Ta rešitev, o kateri vrabci že dolgo čivkajo, pa ni všeč tistim iz ozadja, ki grozijo, da mora naše zdravstvo ostati za vsako ceno na veke “javno”, torej nespremenjeno. Bojijo se, da jih ne bi z novim, učinkovitim sistemom odstranili od državnega korita, pri katerem se po mili volji napajajo. Spremenili bi vse, a samo, da se NIČ ne bi spremenilo. In tako je, kljub obilnemu kvakanju, res bilo do dandanes – bo tako ostalo zavekomaj? Bojim se, da ja…
V 4 letih (2009 -2013) v Sloveniji ne diplomira 1000+ zdravnikov. S temi podatki bo verjetno kaj narobe, razen, če jih nismo cca. 900 uvozili. Tudi 2000 v 10 letih (2013-2023) ne bo šlo …
Podrobneje https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/kako-ohraniti-nase-javno-zdravstvo/
Brošuro Kabeg 25 poslal na urednistvo, da jo da na internetno stran medija.
Zdravniki zdravite človeka in ne organizacije!
V Sloveniji živi 2,1 milijona prebivalcev, na avstrijskem Koroškem in Štajerskem 1,8 milijona. Slovenija ima 24 javnih bolnišnic in dva Univerzitetna klinična centra, avstrijski deželi jih skupaj premoreta 40, tudi akademskih. Slovenske bolnišnice delujejo kot javni zavodi vsaka zase, s svojimi vodstvi in ločenimi poslovnimi procesi. V obeh avstrijskih deželah pa javne bolnišnice kljub lastni avtonomiji delujejo kot poslovna celota v dveh velikih bolnišničnih združenjih (KABEG, KAGes). Zakaj in kako so se Avstrijci odločili, da svoje bolnišnice v regiji povežejo v eno samo bolnišnico?
Leta 1993 so se štiri koroške bolnišnice v Celovcu, Beljaku, Wolfsbergu in Laasu ter specialna bolnišnica v Hermagorju izločile iz državne uprave in se združile v skupnega izvajalca zdravstvenih storitev. Izločitev iz neposrednega upravljanja države in vse intenzivnejše sodelovanje med bolnišnicami nista prinesla le znižanja stroškov in s tem boljšega financiranja zdravstvenih storitev na avstrijskem Koroškem, temveč so se povečale tudi kakovost in varnost obravnave pacientov. Ključna odločitev koroške deželne politike je bila preprosta: izločitev iz upravljanja države – DA, privatizacija – NE. To so povezali s tremi osnovnimi zahtevami: »Ohraniti je treba kakovost zdravstva, regionalno oskrbo, vključno z delovnimi mesti in položaj bolnišnic na vseh obstoječih lokacijah. Zaposleni potrebujejo varnost zaposlitve, kar pomeni, da morajo ostati državni uslužbenci. Vodstvene položaje je treba zapolniti z vrhunskimi posamezniki iz vse države«, so zapisali v programskem dokumentu KABEG.
Slovenski zdravstveni sistem je v prvi vrsti organizacijsko poslovni problem, ki ste ga zakuhali vi, zdravniška elita, z nepoznavanje upravljavske stroke. Levi in desni.
Med Avstrijo in Slovenijo je velika razlika, ker Slovenija rešuje neko propadlo ideologijo, namesto da bi z racionalnim, od ideologije prostim, zdravorazumskim pristopom reševala učinkovitost zdravstva. Saj že leta poslušamo priljubljeno geslo, ki zahteva “Javno zdravstvo!” (in “Javno šolstvo!” – ki je na popolnoma enak način bolno, le da še ni prišlo na vrsto.
Na tak način, ki za temelj rešitve predpostavlja ohranjanje neke zavožene ideologije, pa naj stane kar hoče, ne bo mogoče priti do rešitev – zdravstvo (in ob njem tudi šolstvo!) bo še naprej propadalo in se utapljalo v neučinkovitosti. Vera v ideologijo je pač vraževerje, ki je v medicini neuporabno.
Hermagor ima slovensko ime Šmohor.
Pred davnimi leti sem prekrižaril celo Koroško in njene doline, vasi, cerkve in pokopališča od Djekš do Šmohorja.
Potem me je še dolgo bolelo srce. Pravzaprav me še zdaj boli.
Se opravičujem uredniku za ta skok vstran…
Dokler bo cilj Javno zdravstvo na samoupravni socialistični podlagi, napredka ne bo in nobene reforme.
Javno zdravstvo je postalo sistem za ropanje zdravstvene blagajne.
Ropanje je dovoljeno posvečenim, zato so ostali prizadeti in nevoščljivi.
Zdravstveno osebje se temu upira in bojkotira. Zdravniki niso mezdni delavci,ki bi nezadovoljstvo izražali na cesti. Imajo metode, s katerimi bojkotirajo. Na račun pacientov,seveda. In rezultat bojkota: predolge čakalne vrste, pomanjkanje zdravnikov, pomanjkanje zdravstvenega osebja, premalo denarja.
In boga reva je postala ministrica, pa se zaveda v kaj se je podala?
Naj ji pomagam.
Komunizem je propadel z Berlinskim zidom. Levičarska elita pa še kar vztraja,pa se kljub doktoratom in akademskim naslovom norčuje iz nas in nam sadi rožice.
Ministrica se lahko nekaj časa spreneveda, ali pa nemudoma odstopi.
Kako se je mogoče sprenevedati v Sloveniji se naj pouči pri Salvoju Žižku.
Ko samo omeniš,
da smo imeli v komunizmu vsi zdravnike in zobozdravnike,
da dolgih čakalnih vrst ni bilo,
da so imeli vsi otročki pediatre,
vsi šolarji sistematične preglede od A do Ž,
vsi zaposleni sistematične preglede od A do Ž in
da je zdravstvo vodila direktno komunistična partija,
te jurišniki Nore24tv maršala Twita obsodijo,
da si jugonostalgik.
Ne, spoštovana gospoda, to so samo dejstva,
dejstva, ki pravijo,
da smo bili dejansko na področju zdravstva v komunizmu,
daleč pred današnjo NatoTwito demokracijo.
In koliko bolnic se je zgradilo po osamosvojitvi ?
In koliko milijard smo zmetali za orožje z lopatami čez okno na gnoj ?
Dejstva.
—
To niso “dejstva”, pač pa sanjarjenje o propadlem partijskem sistemu – to so samo pravljice za nedoletne.
Tako nekako kot so bile samo sanje antične pravljice o “zlatem veku”, ki naj bi bil v starih časih, a ga – na žalost – nikoli ni bilo in ga najbrž nikoli ne bo, ker ga realnost tega sveta ne dopušča!
V Sloveniji je veliko čudakov, ki glorificirajo bivšo komunistično državo, hkrati pa demokratično usmerjene ljudi zmerjajo s komunisti.
Mene so leta 1959 zaradi prometne nesreče z biciklom v Lj., in hudimi poškodbami, z rešilcem odpeljali na Polikliniko na Njegoševi, tistega dne pa tam niso sprejemali hudih poškodb in sem zato pol ure ležal na vozičku na hodniku, ne da bi me kdo pogledal, kaj šele pregledal. Potem so me – končno – odpeljali na travmo na Zaloško in me “vzeli v roke”. Toliko o zdravstvu v komunistični Jugi.
V takratni Jugi sem bil mlad in zdravstvenih uslug skoraj nisem rabil, pa tudi ne moji najbližji, ki so – stari – umrli povsem naravne smrti, skorajda brez zdravljenja.
@Ren, prave stvari si nakazal. Še v osemdesetih letih …čas odhoda mojih staršev za kapi in rake ljudi več ali manj imeli omejene tehnične zmožnosti pomagati. Danes je na stotine in tisoče različnih pripomočkov in naprav za lajšanje ali ozdravitve bolezni…kdo je takrat vedel za menjave srca, ledvic jeter in pljuč? Kdo je niti sanjal da bodo kot po tekočem traku menjavali kolke in kolena?
seveda provokatorjem na tem portalu niti na misel ne pride da bi v hotenju objektivnosti to omenili…zato smo tu mi. Sem mislil na tiste recimo. ki pravijo da jim je zgodovina HOBY…najbrž res.
Hja, odlično zdravstvo, ko so kučani odhajali na zdravljenje v Švico. Mi pa po prašek, da nismo bili usrani in vitamine za otroke oz, banane v Avstrijo in Italijo itd. Inflacija pa je žrla naše prihranke.
Bivši državi ploskajo le tisti, ki so za kredit za hišo v t.i. zadružni gradnji odplačali v višini enega kavča ali celo manj.
Le zakaj je Jugoslavija propadla, ko je bilo tako “fajn”.
Še vedno smo v komunizmu. Zakaj nimamo več tega, kar navajate? Ali zato, ker os komunisti vse pokradli?