Ko snežinke na Kredarici sredi oktobra postanejo novica

Kredarica, 16. oktober 2023, pogled proti vzhodu. (Slika: Agencija za okolje)

Avtor: | 16. oktobra, 2023

Po ekstremno podaljšanem poletju (ki ga je vlada žal borno izkoristila za nujno sanacijo vodotokov po poplavah), ko je temperatura pred tednom dni v Črnomlju z 31,3 stopinjami postavila nov oktobrski rekord, smo včeraj končno dočakali pravi jesenski dan, z burjo na Primorskem in prvim snegom v visokogorju, kar za sredino oktobra včasih ne bi bila nobena posebna novica.

Mnogi so še v soboto čofotali v morju, za kar pri njegovih 23-ih stopinjah niti niso potrebovali veliko poguma. Zanimivo je tudi, da ima slovensko morje letos jeseni praktično enako temperaturo na dnu in na površju. V nedeljo zvečer, po prehodu vremenske fronte, je oceanografska boja Morske biološke postaje Piran kazala enotno temperaturo morja 22,5 stopinj na površju in na globini 23 metrov. Ta »morski vročinski val” traja že dva meseca, menda se bo zavlekel do januarja. Dvajsetletno povprečje rednega merjenja temperature na dnu našega morja je sredi oktobra sicer 19,1 stopinje Celzija Kar se trenutnega vzorčnega snega po naših najvišjih vrhovih tiče, ga bo hitro pobralo. Po nekaj dneh »spodobne« jeseni, ko bo morda ponekod zjutraj prvič potrebno »malo popraskati« po vetrobranskem steklu, se bodo temperature konec tedna po nižinah ob sicer deževnem vremenu spet dvignile na bolj poletnih 20 stopinj in več.

Resen sneg po nižinah Slovenije je v zadnjih letih sicer tudi sredi zime bolj posebnost kot pravilo. Enako velja tudi za nižje ležeča smučišča, ki kljub investicijam v umetno zasneževanje zaradi dvigovanja temperatur težko zagotavljajo minimalno, kaj šele kakovostno snežno podlago. Povedna žrtev podnebnih sprememb v Sloveniji je legendarna Zlata lisica, saj je v Mariboru na nadmorski višini 300 metrov enostavno nemogoče načrtovati zimska tekmovanja na najvišji ravni. No, če bi se na Pohorju malo bolje prilagodili in pred leti zgradili alternativni tekmovalni poligon na lokaciji višje proti vrhu, bi verjetno Maribor še izpeljal kakšno lisičko.

Spremembe so več kot očitne tudi v visokogorju, zaradi višanja temperatur in sprememb v količini, razporeditvi padavin. Celotne Alpe bodo s trenutnim tempom v dobrem desetletju, ali morda najkasneje dveh, ostale praktično brez ledenikov, kar bo gotovo imelo posledice na vodnatost rek v poletnem času in dodatna tveganja za suše. Pomemben je tudi vpliv na turizem. Sloveniji bližnja celoletna ledeniška smučišča v Avstriji, kjer je še pred leti v tudi netipičnih smučarskih mesecih (od maja do oktobra) pogosto mrgolelo slovenskih rekreativnih smučarjev, raznih smučarskih klubov, so postala “navadna” visokogorska smučišča, ki se zaprejo pozno spomladi in odprejo jeseni, ko se jih vreme “usmili”.

Dobri dve uri od Ljubljane oddaljeno smučišče na ledeniku Molltal je še pred leti predstavljalo popularno celoletno izletniško, ali počitniško točko in poligon za treniranje. Letos so načrtovali otvoritev 21. oktobra. Glede na razmere pred nekaj dnevi (spodnja slika) in dolgoročno vremensko napoved je to bolj znanstvena fantastika, čeprav jim je danes nad 2500 metri uspelo zagnati snežne topove. (Slika: osebni arhiv Tilen Majnardi; www.moelltaler-gletscher.at)

Ledeniki, ki so ob ustrezni snežni odeji, ki v poletni talilni dobi “konzervira” površino ledenika, omogočali celoletno smučanje (razen kakšnega tedna zaradi obveznih remontov na napravah), so kljub trudu lokalnih oblasti in upravljalcev z raznimi metodami prekrivanja ledenikov, kopičenja snega v deponije…., le še bolj, ali manj strnjene zaplate golega ledu, ki bodo verjetno izginile še veliko prej, kot so pred leti napovedovali sicer pregovorno pesimistični znanstveniki. Talilna sezona, ki je včasih trajala tri mesece, se trendno podaljšuje in bo praktično kmalu daljša od t. i. redilne sezone ledenikov.

Žalostna podoba ostankov nekdaj mogočnega ledenika pod goro Kitzsteinhorn nad Kaprunom. Poletne temperature so večinoma “pobrale” tudi deponije snega. (Slika: www.kizsteinhorn.at)

Poleg vpliva na vodnatost rek, kmetijstvo, turizem, trpi tudi razvoj športnega smučanja, saj je manj kakovostnih opcij za celoletne treninge smučarjev, več logističnih in finančnih težav, posledično pa manjša popularizacija zimskih športov. Večino leta namreč treninge v Evropi omogočajo le še redki ledeniki, primarno v Švici (Monte Rosa, Saas Fee…). Resno vprašanje tudi je, koliko časa bo lahko Mednarodna smučarska zveza (FIS) še organizirala tradicionalno odprtje tekem v svetovnem pokalu na ledeniku Rettenbach nad Soeldnom. To bo letos 28. in 29. oktobra. Brez temeljite prenove, prilagoditev spodnjega dela tekmovalnega poligona (tam ledeniške podlage že nekaj let ni več) in ogromnih zalog snega, ki so jih nakopičili spomladi ter razgrnili pred nekaj dnevi, bi bilo to tekmovanje ob nadaljevanju toplega vremena že letos morda pod vprašajem. Do včerajšnje hladne fronte namreč tudi na 2600, 2700, 2800 metrov nad morjem zaradi poletnih temperatur ni bilo mogoče izdelovati umetnega snega.

Organizatorji otvoritvenih tekem v alpskem smučanju na ledeniku Rettenbach so pred dnevi razgrnili lanski sneg in “preživeli” snežno kontrolo ter dobili zeleno luč za izvedbo tekem konec oktobra. K temu je pripomogla vsaj delna ohladitev, ki bo v naslednjih dneh predvidoma omogočila izdelavo umetnega snega. (www.soelden.com)

Usodo podnebnih sprememb seveda deli naš Triglavski ledenik, pa tudi drugi slovenski ostanek ledenika pod Skuto v Kamniško Savinjskih Alpah, ki je zaradi senčne lege celo v boljšem stanju kot Triglavski, kljub nižji nadmorski višini. Pravega ledenika pod Triglavom že nekaj časa de facto ni več. Od začetka tega tisočletja gre le še za nekaj desetmetrsko, razpadajoče tenko ledeno področje (ki se občasno zaradi snežno obilnejše zime na videz malo poveča), razmetane zaplate talečega se ledu, prekrite z gruščem. Skromen ostanek nekdaj obsežnejšega poledenelega sveta severovzhodno pod Triglavom, ki je še leta 1900 obsegal približno 30 hektarjev. Zadnji ostanki bodo izginili v nekaj letih.

Triglavski ledenik je po definiciji ledenika, ki je premikajoča, strnjena ledena gmota z značilnimi razpokami, praktično izginil že pred leti, še zadnje ostanke bomo lahko opazovali največ nekaj let. (Slika: Milan Šifrer, Miha Pavšek; vir: fototeka GIAM ZRC SAZU)

Podnebne spremembe so dejstvo, pri čemer se v tem trenutku ne bom spuščal v debato o tem, koliko sprememb je posledica človekovega nebrzdanega izkoriščanja naravnih virov in prakticiranja umazanih tehnologij, in koliko morda posledica naravnega razvojnega cikla našega planeta. Bistvo je, da spremembe prepoznamo in se prilagodimo, kar velja tudi za slovenski zimski turizem, ki se bo moral, tako kot v Avstriji, Italiji, Švici, Franciji osredotočiti na lokacije, kjer je klimatsko in finančno mogoče, smiselno srednjeročno še razvijati zimske dejavnosti. V Sloveniji so to območja Kanina (tam infrastruktura žal dobesedno razpada zaradi večletnega amaterskega pristopa k razvoju), Zgornjesavske doline (Planica, Kranjska gora), Vogla, Krvavca in višje ležečih predelov Pohorja. Kakšne konsistentne, delujoče strategije na tem področju Slovenija še nima, kot na številnih drugih.

Izkušnje kažejo, da moramo takoj preiti na aktivno prilagajaje podnebnim spremembam (plastični primer je urejanje vodotokov, kjer smo z vso silo izkusili več desetletno ignoranco, nesposobnost odločevalcev), fokusiranje na neskončno filozofiranje, moraliziranje, samo na rokohitrsko, potratno, precej fanatično sprejemanje ukrepov za preprečevanje podnebnih sprememb s precej dvomljivimi realnimi učinki enostavno ni racionalno.

V vsakem primeru se bodo pozitivne spremembe v razvoju podnebja, tudi če se lotimo ukrepanja globalno enotno in takoj (tega pa zaenkrat ni na obzorju, saj Zemljani še nismo zreli za poenotenje glede skupnih interesov na globalni ravni, raje se ukvarjamo z arhaičnimi, bizarnimi temami), poznale morda šele čez nekaj desetletij. Če sploh.

8 komentarjev

  1. ren

    Še tam v 60., 70., 80. letih je bilo snega dovolj. Toda KPS oblastniki so zrihtali, da v časopisih, radiu in TV po 1. maju ni bilo več objavljanja višine snega v gorah. Baje zato, ker je temne zime konec in naj se ljudje veselijo sončne pomladi. Kakšna skrb za delovnega človeka!! Za navdušene smučarje in hribovce je bila za prvomajske praznike krasna turna visokogorska smučarija. Najlepša turna smuka pa je bila sredi junija. S Kredar´ce Za Cmirom v Vrata. Zdaj junija že dolga leta ne gre več. Na tistih šodrih za Cmirom ni več snega. Enkrat sem si privoščil en teden smučanja na Kredar´ci, na ledeniku, sredi avgusta. Na koncu 60. let. Snega dovolj, dolžina vsaj 400m, skratka z neko vmesno plezarijo v Steni in obiskom okoliških vrhov, pravi užitek. Triglavski ledenik pa zdaj pogledam vsak dan. Na spletu, na hribi.net. Leta 2007 sem šel (zadnjič) na Kredar´co samo zato, da pogledam ledenik, da sem videl, koliko ga je še ostalo. Sicer pa lahko na netu pogledate, recimo, slike kamer okoli Matterhorna. Posebno zanimiva je kamera na Gornergratu https://zermatt.roundshot.com/gornergrat/#/, ker se izredno lepo vidi, do kje so včasih segali tamkašnji ledeniki. Kopnenje ledenikov je strašljivo.

  2. lovadokrova

    Vlada o podnebnih spremembah samo bluzi, naredi pa nič. Niti ne zna, saj še proračuna ne zna sestavit. Edino kar zna je nakazovanje denarja svojim frendom #korupcija

  3. Rokovnjac

    Bi clovek pricakoval tono komentarjev,pa jih se za frustik ni.Cudim se,da v tem clanku ni kaj stokanja,kje se bo vzel denar,odnosno,kje ga bodo vzeli Butalci,da bodo kupili kosarico prehrambenih articlov in kako bodo placali poloznice??A ja,za smucanje in pocenjanje oslarij se denar vedno najde.No ja,Butalci kar tako naprej in sanjajte o smucanju in nestrpno cakajte novega snega,na smucanje pa obvezno,ceprav lacni in brez denarja za poloznico elektricne energije!!

    • TL

      Mi bomo letos smučali, na smučišču bomo kaj dobrega pojedli in popili, ko pa bomo prišli domov, bo hiša topla. Tako da lačni in žejni ne bomo. Je pa res, da smo odvisni od dela svojih rok in nas celo golobja jata ne bo uničila, čeprav delajo neumnost za neumnostjo in se večini ljudem pri nas standard niža.

      #TooLate

      • Miller

        V Sloveniji je precej dolgoprstnih kriminalcev, od dilerjev, zbiralcev barvnih kovin, do roparjev in vsi ti pravijo, da služijo s svojimi rokami.
        itak

        • TL

          Komentar v tvojem stilu, kaj boljšega od tebe človek niti ne pričakuje. Ostani tam kjer si.

          #TooLate

  4. Miller

    Težka bo.
    Pri nas se politika ne more zediniti niti pri najenostavnejših zadevah, kaj šele, da bi mislila 10, 20 let vnaprej in sprejela investicijske ukrepe koristne za celotne regije in državo.
    Tako pa se občine znajdejo vsaka po svoje.
    Recimo Velika planina je lep primer, kako se da tudi brez smučarije lepo poslovati. Gondola obratuje čez celo leto, zdaj dokončujejo novo šest-sedo do Zelenega roba. Na planini so štirje domovi, ob času paše, pa je odprta množica „stanov“, kjer domačini ponujajo domače dobrote.
    Zanimivo je to, da smo med tisočimi obiskovalci „domorodci“ v manjšini.

    Nasprotje pa je Bovec. Ima neko francosko „sranje“ od žičnice, ki je stalno pokvarjena, namesto, da bi investirali v Leitner, kot jo imajo na sv.Višarjah, Selli Nevei in celo v Kotorju.
    https://www.leitner.com/en/company/news/detail/from-the-sea-to-the-mountains-in-11-minutes/

    Recimo: če bi imela država vizijo, bi kot prvo naredila tunel pod Vršičem in odprla pot v Trento, zgodovinsko zanimivemu in pokrajinsko atraktivnemu Bovcu bi financirala novo žičnico v projektih, ki jih sofinancira tudi Alpe Adria EU ! in vsi bi bili zadovoljni.

    Že desetletja se je turizem v Alpah prestavil na poletni čas. Gorništvo, kolesarjenje in obilo drugih dejavnosti. Smučarija pa je postala samo še ekskluziva za top petičneže.

    Ampak vekat nad vremenom je veliko lažje…

    • Subarko

      Očitno ne poznate razmere na Veliki planini, sicer ne bi trosili takšnih neumnosti, da je to zgodba o uspehu.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar

Napad učinkovitih Hrvatov ali nesposobnost upravljanja slovenske države?

Zanimivo je prebiranje medijskih komentarjev ob zadnjih prodajah slovenskih podjetij kupcem iz tujine, predvsem s Hrvaške. Vemo, da so se procesi prodaj slovenskih podjetij najbolj intenzivno dogajali po prejšnji krizi, v obdobju 2009 – 2014. Takrat deloma na zahtevo EU ter še bolj zaradi finančnih razlogov (prezadolžene družbe, pomanjkanje finančnih virov v bankah, ki so morale vračati posojila). Takšno stanje je bila posledica izjemne gospodarske in tudi prevzemne aktivnosti v letih pred 2008, ki pa ni temeljila na realnih osnovah (lastnih denarnih virih), temveč posojilih iz tujine.

Eurosong 2025 ali kako bo Logar prevzel SDS

Logarjeva izjava za tednik Reporter, češ da bi bil pripravljen kandidirati za predsednika SDS, je lep zaključek evrovizijske popevke. Na Švedskem.je slavil švicarski Nihče (Nemo), ki se ne opredeljuje niti kot moški niti kot ženska, kar bi lahko v političnem jeziku prevedli, kot da ni ne tič ne miš. Sarkastična primerjava z Logarjevim popotovanjem od SDS do nečesa velikega, kar šele pride, se ponuja kar sama. Leto in pol po razglasitvi rezultatov predsedniških volitev, ko je Logar povedal znameniti stavek, kako da je vse skupaj začetek nečesa velikega, je nastopilo tveganje t.i. praznega teka. Pozornost medijev je začela pešati, javnomnenjske ankete niso zastonj in nekaj je bilo treba ukreniti. Izjava o pripravljenosti prevzema SDS je zadetek v polno.

Javni intelektualci, Butalci

Naši “javni intelektualci” ne poznajo kritičnega dvoma, ki je značilen za pravega razumnika, zato tako lahkotno zavračajo vse, ki jim podržijo ogledalo. In da so še močnejši, se združujejo v trope in podpisujejo, kar jim ponudijo vodilni razgrajači, mnogi od njih podpišejo nekaj, česar sploh niso prebrali, kot je pred časom na javnem kraju in pred kamerami tedanja poslanka Levice brez zadržka podpisala fašistični manifest. Zato ti opranoglavci resnično verjamejo, da se ubogi hamasovci samo branijo, da muslimani ljubijo geje in lezbijke, da je Koran knjiga prijaznih nasvetov, kako jesti z desnico in si zadnjico brisati z levico, kako so ženske manjvredna bitja, pokorna moškim in psi ter svinje nečiste živali.

Obzorja duha Mateja Tonina in Janeza Ciglerja Kralja

Novinarsko častno razsodišče je ugotovilo, da je nuna Romana Kocjančič, ki na nacionalki urejuje versko oddajo Obzorja duha, kršila Kodeks novinarske etike, ko je v prispevku o predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja diskriminirala podpornike zakona, saj jim je bila kratena pravica, da v oddaji enakopravno predstavijo svoje poglede. Toda Romano Kocjančič sta v bran vzela Matej Tonin, predsednik Nove Slovenije, in vodja njene poslanske skupine Janez Cigler Kralj, ki sta zgodbo obrnila na glavo in iz urednice naredila žrtev, in sicer z argumentom, da utišanje argumentov, ki ti niso všeč, vodi v totalitarizem – in da se je temu treba upreti.

Kaj nas je Manca Košir naučila o umiranju

Že dolgo se ni slovenska javnost tako spontano in enotno odzvala na kakšno žalostno novico, kot se je pred dnevi na smrt Mance Košir. Resda je kot profesorica novinarstva na Fakulteti za družbene vede sooblikovala več generacij slovenskih novinark in novinarjev, vendar je bila precej več kot le pedagoginja, ni bila le novinarka, pisateljica publicistka in intelektualka, ki se je v ključnih trenutkih slovenske države postavila ob bok njenim ustanovnim očetom, o čemer sicer ni veliko govorila, še manj pa se s tem hvalila. Manca Košir je bila predvsem dober človek.

Odprto pismo: Kdo je kriv, da nam Janezi in Roberti povzročajo škodo

Upanja za našo demokracijo ne vidim ne v Janši ne v Golobu, niti v kateremkoli zmagovalcu prihodnjih volitev. Razen, če bi se po kakšnem čudežu pojavil tak zmagovalec – vseeno, ali je to Janša ali Golob ali kdorkoli tretji -, ki bi postavil kontrolo samemu sebi, postavil institucijo, ki bi mu preprečevala povzročanje škode, bila preventiva pred neumnostmi. Ker samo opozicija v parlamentu je dandanes premalo. Krivdo za stanje v državi pa vidim tudi v Aktivnih državljanih, ki se vsako jutro zbujamo v strahu, kakšno neumnost bomo spet slišali ali prebrali ta dan.

1. maj – Intervju z umetno inteligenco

Namesto nepotrebnega politiziranja prvomajskega praznovanja, ki nam razen višje branosti ne bi prineslo nič pametnega, smo se raje odločili, da o pomenu delavskega praznika povprašamo umetno inteligenco. Odgovori so večinoma pričakovani. Se pa vseeno zdi, da ima tudi trenutno dosegljiva umetna inteligenca jasno politično usmerjenost. Na nekaj mestih smo vseeno uredniško nekoliko posegli v odgovore umetne inteligence. Če najdete vsaj en takšen poseg, lahko nanj opozorite v komentarjih bralcev.

Država proti Jakliču in pravica do svobode izražanja

Ugotovitev, da je bil Klemen Jaklič kot ustavni sodnik več let tudi popoldanski samostojni podjetnik, lahko razumemo v kontekstu kaznovanja oziroma maščevanja za vse njegove pretekle “grehe”. Toda Mladina, ki naj bi “prepovedano pridobitno dejavnost” ekskluzivno razkrila, je očitno nasedla svojemu viru. Ali je Globoko grlo res uspel tako dobro zmanipulirati medij, ali pa je Mladina zavestno ustvarila lažno novico (fake news), je pravzprav vseeno, čeprav obstajajo indici, da je šlo pri zgodbici o “sodniku podjetniku” za inside job, torej za maščevanje Jakličevih sodniških kolegov oziroma kolegic. Tisto, kar je edino relevantno, in kar je kar nekoliko presenetljivo prostodušno povedal tudi profesor Rajko Pirnat, lahko strnemo v enem samem stavku: Kar je počel Jaklič, sicer ni v duhu zakonodaje, vendar ni nezakonito. Naj ob tem dodamo še retorično vprašanje, zakaj ustavni sodniki in sodnice sploh potrebujejo popoldanske espeje ali dopolnilno delo. Je kdo pomislil, da morda zato, ker so preslabo plačani?