Če Rusija obdrži okupirane dele na vzhodu, bo Ukrajina ostala predvsem kmetijska država

Avtor: | 16. oktobra, 2023

Mednarodni opazovalci ne verjamejo, da bi rusko-ukrajinski konflikt lahko našel stabilno diplomatsko rešitev s sporazumom, ki bi opredelil odločilna vprašanja med državama. Tudi premirje se zdi malo verjetno. Zdi se, da upanje ne presega prekinitve ognja, statusa quo, ki ga določajo vojaške operacije, ne da bi to pomenilo politično-pravno priznanje njihovega izida. To je negotova rešitev, ki ne odpravlja vojnega stanja, pušča odprto možnost prihodnjih spopadov, tudi epizodnih, vendar lahko vsaj na kratek rok konča spopade. Vendar prav vojaški rezultati (vir), za katere se trenutno ne zdi verjetno, da bi jih tekmeca bistveno spremenila, napovedujejo temeljite spremembe v Ukrajini.

“Ruralno” gospodarstvo

Po ocenah Svetovne banke (vir) za obdobje pred letom 2014 (pred separatističnimi spopadi v vzhodnih regijah) sta industrijski regiji Doneck in Lugansk prispevali 15,7 % k BDP države, četrtino k nacionalni industrijski proizvodnji in izvozu ter 22 % nacionalnih davčnih prihodkov. Rusi so zdaj prevzeli nadzor tudi nad velikim delom drugih vzhodnih področij, Zaporožjem in Hersonom, vse do južnega pasu, ki zapira izhode v Azovsko morje.

Ukrajina je izgubila najbolj industrializirano območje države, glavni rudarski bazen in ozemlja, bogata z energetskimi viri, premogom, plinom in nafto. V regiji Dnjeper-Doneck je 80 % zalog zemeljskega plina v državi; jedrska energija, ki zagotavlja 55 % električne energije v državi, je zaradi zaprtja največje elektrarne v Zaporožju okrnjena. Zaradi vojne obstaja tveganje, da se bo povečala energetska odvisnost države od tujih držav, medtem ko je pred vojno domača proizvodnja pokrivala dve tretjini nacionalnih energetskih potreb (vir).

Res je, da se industrijska naselja v ukrajinskem Donbasu zaradi vojne zmanjšujejo, če ne celo uničujejo. Njihova obnova bo za okupatorje breme, še preden bodo lahko sploh izkoriščali vire osvojene regije, vendar ima Rusija v Donbasu v veliki meri na voljo ravno vire. Relativno je za obe gospodarstvi bolj relevantno to, kar je Ukrajina izgubila, kot pa to, bodisi malo ali veliko, kar bi Rusija lahko pridobila.

Po ocenah Svetovne banke se bo delež sekundarnega sektorja (vir) v ukrajinskem BDP zmanjšal s 23,2 % v letu 2021 na 19,2 % v letu 2022 (leta 2013 je znašal 22,4 %). Ta upad ni le posledica nepredvidenih dogodkov zaradi vojne, ampak obstaja tveganje, da bo zaradi izgube najbolj industrializiranih regij postal strukturni. Skratka, Ukrajini grozi, da bo izgubila svojo industrijsko razsežnost.

Zahodna osrednja Ukrajina, ki ostaja pod oblastjo v Kijevu, je predvsem kmetijska država. Gospodarska dejavnost, izvoz in valutne rezerve bodo temeljili predvsem na proizvodih iz primarnega sektorja. Kar zadeva proizvodnjo, vojna gradi skoraj enosektorsko državo, odvisno od sezonskih nihanj, omejitev izvoznih poti in uspešnosti mednarodnih trgov, na katerih se je zaradi težav, ki jih je ukrajinski trgovini prinesla vojna, povečala konkurenca – pomislimo samo na kazahstansko proizvodnjo žita.

Svetovna banka ocenjuje (vir), da bodo stroški povojne obnove v desetletnem obdobju znašali 411 milijard ameriških dolarjev, kar je milo rečeno velik izziv celo za Evropsko unijo in ZDA, ki se spopadata z velikimi javnimi dolgovi. Sočasno državi grozi tudi nepovratna odvisnost od pomoči zahodnih držav in mednarodnih organov za normalno delovanje nacionalnega gospodarstva v obliki posojil, carinskih olajšav in deviznih kreditov.

Protektorat?

Vojna je pokazala, da je odpor proti ruskemu okupatorju omogočila zahodna vojaška pomoč. Ne le gospodarstvo, temveč tudi varnost države bo še naprej odvisna od zahodne “zaščite” (ZDA in države EU), ki je še naprej potrebna zaradi prisotnosti ruske vojske, ki zaseda vzhodne regije Ukrajine. Vseeno, trajno vojno stanje bo verjetno preprečilo članstvo v zvezi NATO. Skratka, na mednarodni ravni je vnaprej predviden dejanski protektorat Ukrajine, ki usmerja njeno zunanjo politiko. Izbira in mednarodni položaj države ter sam zaključek sovražnosti bodo odvisni od notranje dinamike držav “zaščitnic”, njihovih posameznih strateških projekcij in nacionalnih interesov, ki ne sovpadajo nujno, ter njihove dialektike s samo Rusijo, nepovabljenim, a vedno prisotnim gostom.

“Zaščitena demokracija”

Vojna je neizogibno prinesla vojno stanje ter omejitve v političnem in civilnem življenju države. Vojne povzročajo centralizacijo oblasti, širitev državne sfere ter militarizacijo gospodarstva in družbe. Vojni režim ponuja vladajočim elitam priložnost, da utrdijo svoje položaje tudi upoštevajoč povojno obdobje. Vrnitev v demokratično politično življenje je pogojena z neznanjem, v kolikšni meri se bo ta režim ohranil po vojni.
Odstopi in prerazporeditve v ukrajinski vladi kažejo na notranje dogovore. O izidu lahko le ugibamo: zdi se, da nadaljevanje nepopustljive vladne politike kaže na izide, ki so naklonjeni radikalnemu nacionalizmu, ki zagovarja nadaljevanje vojne do ponovne osvojitve izgubljenih ozemelj brez možnosti za pogajanja, kar se zdi funkcionalno za podaljšanje izjemnega vojnega režima v političnem in civilnem življenju države.

To je linija ukrajinskih silovikov, za katero se zdi, da se ji zdaj pridružuje tudi Zelenski, potem ko so bile opuščene začetne možnosti za pogajanja med obema stranema aprila 2022. Gre za stališče, ki ga je v tem trenutku mogoče spremeniti le s pritiskom držav “zaščitnic”. Nedavno imenovanje poslovneža Rustema Umerova, pogajalca (bil je član ukrajinske delegacije na pogajanjih marca-aprila 2022), prozahodno usmerjenega in blizu ZDA, za obrambnega ministra, namesto ultranacionalista Kirila Budanova, še pred nekaj meseci priljubljenega generala, ki je vodil vojaško obveščevalno službo HUR, pa kaže na poskus notranjega uravnoteženja v vladi.

Nacionalizem je postal simbol identitete, ki pomaga pri enotnosti države zaradi nenehne grožnje ruskega sovražnika. Nacionalizem ukrajinske družbe, ki ga je vojna le še okrepila,, vključno z mlajšimi generacijami, “tvega” legitimizacijo avtoritarnega razvoja. V Ukrajini so bile že razpuščene številne proruske stranke in združenja (ali pa so jih označili za proruske), vključno z drugo ukrajinsko stranko v parlamentu (proruska platforma Opozicija za življenje). Ukrajinska pravoslavna cerkev moskovskega patriarhata se kljub obsodbi ruske invazije ni izognila vladnim omejevalnim ukrepom. Zdi se, da bo ukrajinski politični razvoj utrdil ureditev, ki ščiti potrebo po identiteti in napoveduje “zaščiteno demokracijo”, tj. omejeno na sile, kulture, jezik in vero, ki jih vladajoče nacionalistične elite štejejo za zveste nacionalni identiteti. Vendar pa “zaščitena demokracija” morda ne bo zagotavljala demokratičnih standardov, ki jih EU zahteva za članstvo.

Delitev Ukrajine

Rezultat ruske posebne operacije je torej dejanska delitev Ukrajine. Rusija je izvedla je “preventivno” delitev države, v katero je vključila regije vzhodne Ukrajine, ki so bližje njenemu vplivo, in zahodnemu vplivu “prepustila” Ukrajino, katere gospodarska moč je zmanjšana, politično življenje pa ni neodvisno. Poleg tega vojno stanje in omejena demokracija v Ukrajini pomenita nevarnost, da se pristop Kijeva k EU in Natu prestavi za nedoločen čas. Motivi ruske “posebne operacije” ostajajo sporni, o njeni ceni in rezultatih bi se dalo govoriti, vsekakor pa je ustvarila predpogoje za razmere, ki so za Ukrajino v prihodnosti polne tveganj.

7 komentarjev

  1. brane

    Precej kriticna je muslimanska varianta na Kavkazu in na Krimu, ki bo kmalu prisla do izraza, ko se Ceceni resijo Kadirova.

  2. Miller

    Ukrajina zmaguje, slovenski tanki T55 xl so že pred Moskvo, „samo što nije“,
    Putin že pakira kovčke, severnokorejski avion ga že čaka,
    Na penzjonerski SDSS ovi Nori24tv že norijo od veselja,
    žal je specialnih enot, ki so trenirale v državah Nata v EU, že zmanjkalo..,
    ker so upokojenci prepočasni za tek v smrt, zdaj Zeleni klovn rekrutira že mladino,
    ker ruski kanoni potrebujejo svoj dnevni obrok.
    zato hitro poslat orožje in spraznit skladišča,
    jenkijevska vojna industrija dela s polno paro…,
    in na široko odpret denarnice, kdor prej pride, prej melje…
    Prva SDSSovca pa s pentagonskega povodca vpijeta, „mir ne pride v poštev !“
    Samo vojna, vojna, vojna…
    Striček Sam ma vas rad.

    https://avia-pro.net/news/v-ssha-zagovorili-o-gotovyashchemsya-smertonosnom-udare-dlya-kieva-ukrainu-razorvyot-na-chasti

  3. APMMB2

    Ruski narod je potrpežljiv in vse prenese, kljub temu pa je vojna v Ukrajini veliko breme in Rusija z Rusi vred zasostaja.
    Ni več velesila. Zavedati se je potrebno, da v vojni z Ukrajino troši že stare zaloge orožja in streliva,kar ji omogoča vzdrževanje ravnotežja na fronti. Ko bodo stare zaloge pošle, bo konec bojevanja.
    Tudi sankcije delujejo. Ne tako hitro, ne tako učinkovito, vednar Rusija izgublja.
    Izgublja tudi mednatodni ugled. V BRIKSU ni več glavna in vodilna, kot je bila v Kominterni.
    Potlačeno sovraštvo med Ukrajici in Rusi je z vojno dobilo nov zagon in Rusi ga ne bodo mogli potlačiti. Okupirana področja so prav tako osiromašena,kot je osiromašena Ukrajina. Škodo, ki jo ocenujejo finančniki je potrebno razdeliti. Večji del je je na okupiranih ozemljih. Če je škoda velik zalogaj za Evrop in ZDA je še mngokrat večji zalogaj za Rusijo. V kolikor ostane Rusija na zasedenih ozemljih bo morala škodo odpraviti sama, na račun lokalnega prebivalstva. To ji ne bo uspelo in zadesena ozemlja bodo stagnirala ali pa celo nazadovala. Prebivalstvo se bo odselilo in Rusija bo dobila polomljen vrč.
    Bistveno bolj realne so napovedi, da bo Ukrajina zmagala.Rusija pa bo potonila kot orjaški velikan brez življenja.
    Ne pozabiti, Kitajci osvajajo Sibirijo in so že na Uralu. Do Moskve je samo še korak, pa bodo Rusi jedli s paličicami.

    • Nekočbomordabolje

      Ja, dejstvo je, da bodo RuSSi v prihodnosti imeli največ težav s Kitajci, kajti sami RuSSi so že leta 2008 ocenjevali, da je v Sibiriji bilo takrat cca. 2 MIO Kitajcev.

  4. Andrej Muren

    Rusije Ukrajina ne bo mogla sama pregnati iz zasedenih ozemelj. Vsa ukrajinska vojaška moč temelji zgolj na brezplačnih dobavah orožja iz Zahoda. Samo v primeru notranjega zloma Rusije, ki je malo verjeten, bi lahko Ukrajina spet dobila nazaj svoja zasedena ozemlja.
    Dodatna težava za Ukrajino je, da so Rusi večinski narod tako na Krimu kot v donecki in luganski regiji. In nevarnost, ki je vse večja je, da se bo Zahod naveličal financirati brezkončno vojno. Nekaj časa se Zahod že lahko tepe z Rusijo preko Ukrajine, ne more pa to iti v nedogled.
    Rešitev, da bo mir samo, če bo Rusija lahko obdržala znatna ozemlja Ukrajine, pa ni dobra ne za Ukrajino, ne za ostale, predvsem manjše države. Prav hitro še kakšnemu nasilnemu režimu lahko pride na misel s silo spreminjati meje. Kitajska je prvi, vendar ne edini kandidat za kaj takega.

    • Trisul

      Ne le da to ne bi bilo “dobro” za druge države, gre za popolno zanikanje temeljnega člena ustavnovne listine OZN. Članica varnostnega sveta, čigava osnovna funkcija je zagotoviti, da se to ne zgodi je aneksirala drugo članico OZN in preprečila ukrepanje OZN.

      To je KONEC samega koncepta OZN in povojne ureditve sveta. Od takrat dalje ni več pravil, samo še moč. Svet se bo preuredil v strogo vojaške bloke in edina stvar ki bo štela je nuklearno orožje. Edini način za ohranite OZN in varnostnega sveta je zmaga Ukrajine proti Rusiji.

      Lahko smo hvaležni, da smo člani EU in NATO.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo

Prihodnost Argentine: Norec ali pretkan politik novega kova?

Morda se sprašujete, zakaj je Javier Milei v Argentini zmagal s tako prednostjo. Za analizo smo zaprosili argentinskega Slovenca, novinarja, radijskega voditelja in publicista Mirka Vasleta. Eden od odgovorov je ta, pravi Vasle, da je veliki del Argentincev naveličan velike korupcije na skoraj vseh področjih sedanje vlade, pomanjkanja varnosti, pasivnosti policije in zlasti vsesplošne naveličanosti ljudi nad ekonomskimi in socialnimi razmerami v Argentini, kjer dobijo ljudje volilno pravico s 16 leti, skoraj 45 odstotkov prebivalstva pa je uradno revnih. Novoizvoljeni predsednik, libertarec po prepričanju, je dejal, da so pred njim in pred narodom zelo težki meseci, morda celo leta.

Pozor, nevarnost terorističnih napadov v božičnem času v Evropi je velika!

Evropske institucije, ki v Bruslju skrbijo za varnost in mir državljanov unije, so zaskrbljene. Po 7. oktobru, ko se je začela nova vojna na Bližnjem vzhodu, se je teroristična ogroženost evropskih držav občutno povečala. Resda so najbolj izpostavljene večje članice, denimo Francija in Nemčija, vendar je priložnost tista, ki naredi terorista. Evropska komisarka za notranje zadeve zato svari pred previdnostjo v prihajajočih predbožičnih tednih. Islamisti se lahko maščujejo za evropsko podporo Izraelu kjerkoli.

Scenariji za rešitev politične krize do evropskih volitev

Agencija Valicon ugotavlja, da so Slovenci vse bolj oprezni, zadržani, ko gre za vojne in krizna žarišča in da bi glede tega najraje zavzeli neko nevtralno, neuvrščeno pozicijo. Na prvi pogled to nima neke povezave s politično krizo doma, z iskanjem rešitve na čelu koalicijske vlade. V resnici pa jo ima. Če Slovencev ne zanimajo vojne in krize po svetu, to pomeni, da je njihov fokus doma, kjer so naši problemi: nadpovprečna inflacija, energetska kriza, prometni kaos na vsakem koraku, kolaps zdravstvenega sistema, novi davki, nove grožnje s stavkami in protesti … Slovencev torej ne zanima niti članstvo v Varnostnem svetu. Zanima pa jih, koliko bodo plačali za elektriko januarja 2024. Zanima jih, kdaj bo vlada začela delati. Kajti Robert Golob je v letu in pol veliko obljubljal, naredil pa bore malo. Javnomnenjske ankete mu napovedujejo, da bo pristanek trd.

Vučićeve volitve: Čeferin, nogomet in čevapčiči

17. decembra bodo v Srbiji predčasne parlamentarne volitve, pokrajinske volitve v Vojvodini ter lokalne volitve v Beogradu in še 65 občinah. Najpomembnejše so seveda parlamentarne, saj od njih ni odvisna le politična prihodnost srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki si želi še okrepiti oblast, pač pa tudi nadaljnji razvoj dogodkov na Balkanu. V tem smislu so to zagotovo najpomembnejše letošnje volitve v tem delu Evrope, ki bodo vplivale tudi na dogajanje v prihodnjem letu.

Kanin – potencialni turistični biser pred ponovnim propadom

Letos Kanin, naše edino pravo visokogorsko smučišče, praznuje 50 let od zgraditve kabinske žičnice, začetka smučarske zgodbe. Namesto pravega praznovanja, novih pridobitev, pogleda v prihodnost precej atraktivnega povezanega, čezmejnega sistema Kanin – Nevejsko sedlo, se sooča s propadom. Spet.

Skoraj že pozabljena vojna: Kratko poročilo iz Ukrajine

Po 7. oktobru, ko se je začela nova vojna na Bližnjem vzhodu, se je pozornost svetovnih medijev kot tudi javnosti obrnila proti Izraelu in Palestini. Nenadoma je vojna v Ukrajini spolzela z naslovnic in udarnih novic. Tega se Ukrajinci ne morejo preveč veseliti. Sploh če bo zahodna javnost počasi pozabila nanje. O tem, kakšne so v teh dneh razmere v Ukrajini, nam poroča sodelavec Jure Gubanc, ki je bil še minuli teden v Lvivu: “Tudi na zahodu, kjer je center ukrajinskega duha, počasi pojenja volja do bojevanja. Če je bilo lani na začetku vojne še polno optimističnih prostovoljcev, je trenutna slika morale in ekipnega duha bolj klavrna. Ljudje počasi sprejemajo dejstvo, da bo ta vojna trajala dolgo časa.”

V imenu ljudstva: Kdo bi rad pred javnostjo skrival sodbe našh sodišč?

Škandalozni poskus pravosodnega ministrstva, da pri spremembi zakonov s področja sodstva potihoma skrije sodbe pred javnostjo ali pa ji vsaj čim bolj oteži dostop do pravomočnih sodb, še vedno odmeva. Ministrica za pravosodje se posipa s pepelom in trdi, da je šlo za nesporazum. Jurij Toplak, pravni strokovnjak in profesor prava, pa v to ni povsem prepričan. “Nekateri v vodstvu ministrstva in sodstva se zavzemajo za skrivanje sodb pred javnostjo in čim težji dostop javnosti do sodb”, je zapisal v uvodniku zadnje številke revije Pravna praksa, ki ga poobjavljamo tudi na našem portalu.

700 šolnikov v odprtem pismu opozarja, da tako ne gre več

Neurejeno področje psihoterapije dobiva nove in nove razsežnosti. Zadnji, ki so se oglasili, so šolniki, ki opozarjajo na vedno večje duševne stiske otrok in mladostnikov, te pa so ogledalo stanja v družbi, odraz pritiskov in idealov, ki se kažejo na družbenih omrežjih in jih kot družba tudi spodbujamo. Po podatkih za Slovenijo se je v obdobju 2002–2022 povečalo redno doživljanje vsaj dveh psihosomatskih simptomov pri prav vseh mladostnikih, njihova ocena duševnega blagostanja pa je precej pod mednarodnim povprečjem. Tudi NIJZ opozarja na porast anksioznih motenj. Odstotek tistih, ki kljub simptomom ne poiščejo strokovne obravnave, je visok. Posledično se v šolstvu vse bolj ukvarjajo z delikventnimi in zahtevnimi primeri, ki jim šolniki sami niso kos, pri reševanju pa nimajo dovoljšne podpore.