Predsednica republike Nataša Pirc Musar je bila zaradi izjave, s katero je zamejskim Slovencem v Italiji simbolno “vzela” domovino, deležna ostrih kritik tako doma kot med Slovenci v Furlaniji Julijski krajini (FJK). Upravičeno, kajti dijakom slovenskih srednjih šol zabrusiti “Vaša domovina je Italija.”, je zadnje, kar so si želeli slišati, zato je bilo kasnejše pojasnilo iz urada predsednice nujno potrebno. Verjetno ne bi škodilo tudi kakšno opravičilo. A o tem v nadaljevanju.
Precej hujši udarec Slovencem v Italiji je že na začetku meseca zadala Tatjana Rojc, edina slovenska senatorka v Rimu. Če so Natašo Pirc Musar zaradi nespretnih besed, ki bi jih lahko razumeli tudi kot lapsus, mediji takoj pribili na križ, deležna pa je bila tudi ostrih kritik vladne koalicije, potem jo je Rojc odnesla brez praske. Niti besede o njenem sramotnem glasovanju 3. oktobra, ko je kot članica levičarske Partito Democratico (PD glasovala za novelo Zakona o fojbah in eksodusu Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije (vir).
Prav ste prebrali – slovenska senatorka je podprla spremembo zakona, ki je otrok tržaškega ultrafašista Roberta Menie. Ta je že leta 2004 sestavil takšen zakon (10. februar), s čemer se je v Italiji rehabilitiral predmoderni diskurz, ki govori o genocidnih Slovencih in krvoločnem slovanskem barbarstvu. Zakonska sprememba je prišla na vrsto in bila potrjena leto dni po zaprisegi vlade Giorgie Meloni, zato je jasno, da gre tudi za izpolnjevanje predvolilnih koncesij skrajni desnici.
+++
Zakaj je senatorka Tatjana Rojc, ki se rada razglaša za zamejko, antifašistko in borko za pravice manjšine, glasovala v skladu z agendo italijanske desnice, ki iz zgodovine vedno znova vleče vprašanje t.i. fojb, iz katerih bi vladajoča italijanska politika rada nekoliko revidirala zgodovino in iz storilcev naredila žrtve? Na to vprašanje ima zagotovo najboljši odgovor sama, zato lahko samo ugibamo, kaj je v ozadju. Morda zgolj strankarska disciplina, ki se ji je morala podrediti? Če je tako, potem si na prihodnjih volitvah ne zasluži niti enega samega glasu.
V času, ko se položaj slovenske manjšine v Italiji ponovno poslabšuje in ko se po menjavi oblasti v Rimu soočajo z zapiranjem slovenskih šol oziroma ukinjanjem slovenskega pouka v zamejskih šolah, je enostavno nerazumljivo, da Slovenci delujejo proti interesom Slovencev. Sploh sedaj, ko je začel veljati novelirani zakon o fojbah, ki ga je s svojim glasom podprla tudi senatorka Rojc. In zakaj je ta zakon tako pomemben za Slovence? Zato ker je v celoti usmerjen v enostransko poučevanje zgodovine v italijanskih šolah, brez omembe vzrokov fašizma in njegovih posledic. Italijani so zdaj žrtve nasilja, ker so bili – Italijani. Hkrati naša prijateljska zahodna soseda temo žrtev fojb dviga na evropsko raven v Svet Evrope.
Slovenska oblast očitno še ni dojela, kaj se dogaja. Je že res, da sta obe državi v Evropski uniji, ki je otrok francosko-nemške sprave, vendar nimamo prav nobenih zagotovil, da bo večno tako. Kaj pa če se EU razleti, razpade, kaj če pride do obnovitev nekdanjih napetosti, zgodovinskih zamer in sovraštev? Celo do konfliktov? Kdo nam jamči, da je naša varnost samoumevna in večna? Kdo nas bo branil, če bodo destruktivne sile v Evropi, ki jih ni malo ne na skrajni levici niti na skrajni desnici in ki jih na takšen ali drugačen način aktivno spodbujajo tako Rusi kot Američani, uspele demontirati Unijo?
+++
Nataši Pirc Musar, predsednici republike, je med obiskom Trsta, kjer si je ogledala prenovljeni Narodni dom, iz ust ušla nerodnost; med pogovorom z dijaki slovenskih licejev je bila vprašana, ali se ji zdi, da Slovenci iz matice dovolj dobro poznajo in upoštevajo svoje zamejce. Odgovor je prisotne neprijetno presenetil, nekatere celo šokiral: “Vaša domovina je Italija. Vi prispevate k razvoju, sožitju in kulturi Italije. Tega ne pozabite.” Podoben spodrsljaj se ji je zgodil konec lanskega leta glede “zgledno urejenih manjšinskih pravic koroških Slovencev”, kar kaže, da ima očitno težave tudi s svetovalci, ki jo niso opozorili, kje mora biti posebej previdna.
Predsednica države je zamejce v Italiji vznemirila že prejšnji mesec, ob 80-letnici osvoboditve koncentracijskega taborišča na Rabu, kamor ni bilo italijanskega predsednika Sergia Mattarelle, ki pa ga je Nataša Pirc Musar potem vzela v bran, češ da še ni pravi čas, da bi prišel. Odrekanje “domovine” Slovenem v Italiji je celo hujši lapsus, ki ga težko razumemo pri tako inteligentni in izobraženi osebi, kot je doktorica pravnih znanosti Nataša Pirc Musar. Izključitev Slovenije kot domovine v resnici pomeni odstranitev razlogov za sleherno politično, pravno in kulturno zaščito in skrb za naše rojake v drugi državi, opozarja ustavni pravnik dr. Andraž Teršek, ki dodaja tudi ključno razliko: “Rojaki so rojaki domovine, državljani pa državljani države.” Kajti rojaki so del slovenskega naroda in hkrati del sosednjega ljudstva, torej Italijanov,” če in ker živijo v sosednji državi, katere državljanstvo imajo.”
Fojbe so napolnili nasi komunisti skupaj z italjanskimi. Kriv je pa slov. narod, ki se danes sciti, tako kot italjani svoje ideoloske norce in jih ne postavi pred sodisce tudi posthumno.
Najboljša garancija slovenske neodvisnosti in ohranjanja njene ozemeljske celovitosti je krepka domača vojska. Samo na to se da zanašati, ne pa na neke mednarodne sporazume, ki jih je mogoče v sekundi preklicati.
Noben sporazum ali pogodba mački ne more preprečiti, da ne požre miši, je star pregovor. S tistim manj kot 1% BDP, ki ga že 30 let daje Slovenija za svojo “obrambo”, je le zelo majhna miš. Tudi kakšnih resnih zaveznikov nimamo, majhne države pa so vedno le drobiž, s katerimi velike poravnavajo svoje medsebojne račune.
@Miller ne preseneča z zavajanjem dejstev!
ad 3) oslarija in neumnost! Še dobro, da ni zapisal: Ukrajinci do Urala.
1. Po vojni je Jugoslavija „na mehko“ izgnala iz Istre Italiansko manjšino.
2. 1998 so Srbi „na trše“ izgnali iz Kosova več kot milijon Šiptarjev v Albanijo, a so jih ZDA zbombardirale in so se šiptarji vrnili.
3. feb.2022 je več kot stotisoč ukrajinskih vojakov bilo pripravljenih, da „na trdo“ izženejo Rusko manjšino iz pokrajin Donetsk in Lugansk, (kot Srbi Šiptarje, in danes Izraelci Palestinski narod), a so jim Rusi z vdorom svoje vojske to preprečili in ubranili svoje rojake.
4. Danes je Izrael dal 24 ur Palestincem – Palestinskemu narodu – in ne teroristom Hamasa, da zapustijo svojo domovino Gazo, da jo bo zravnal z zemljo.
Tokrat je na tnalu spet cel narod. Palestinski. Včeraj Rusi, predvčerajšnjim Kitajci. Kakor striček Sam ukaže.
V Vatikanu in na Novi24tv ploskajo.
—
O fojbah pa tole: ko se ni smelo o fojbah govirti jih ni bilo.
Ko se je spregovorilo in ni bilo več kazni, je Milan Kučan javno izjavil,da fojb ni.
Ko so mu čez čas predstavili dokaze je moral priznati, vendar da v nih ni na desettisoče pobitih.
Potem so prišli na dan dokazi in priznal je, da je žrtev samo 3.000.
No ja, če jih je samo 3.000, potem pa naj bod.
Tako nekako.
Katastrofa!! Vendar, a je lahko kako drugače? Italijani skrivajo rabote Fašizma, 2naši” komunizma. Laž! Povsod ena sama laž! In amaterizem…kako bi lahko bilo drugače!
Za levičarje (NPM) je prava domovina tam, kjer živi “osvobojeni” proletariat. Levičarji so internacionalisti, ki prave domovine nimajo, zato pri njih tudi pride do takih “lapsusov”.
(In potem je pred javnostjo seveda treba odkritosrčne izjave opravičevati!!!!!)
“…je kot članica levičarske Partito Democratico…”
Aaa, zdaj razumem, zakaj se tolikokrat pojavi v informativnih oddajah TVS.
Zgleda kot da so vsi družno planili po Nataši. Bi jo vzel malo v bran, čeprav je nisem podprl na volitvah. Zgodil se ji je neroden lapsus, ki se ga zdaj na vse kriplje napihuje. Nekateri od Slovencev, ki živijo v Italiji, morda res ne čutijo Italije kot svojo domovino, je pa država, katere državljani so. Država, ki jim omogoča eksistenco in so ji v tem smislu dolžni lojalnost. Kar pomeni, da tvorno sodelujejo pri njenem razvoju in spoštujejo zakone, ki veljajo na ozemlju Republike Italije. Če jim je to pretežko, jih nihče tam prisilno ne zadržuje. Po drugi strani pa z vso legitimnostjo zahtevajo zase pravice, ki so jim zagotovljene po italijanskih zakonih, zlasti pa to, da niso diskriminirani oziroma kakorkoli obravnavani kot nižje razredni državljani. In v teh prizadevanjih upravičeno pričakujejo podporo matice ter predvsem predsednice kot protokolarno najvišje uradne osebe. Vendar to ne spreminja osnovnega dejstva, da so italijanski državljani. Nikjer, ne v Italiji ne v Sloveniji in nikjer drugje se ne potrebuje “nedotakljivih”, ki se bodo opredeljevali tako ali drugače, kot jim bo pač v dani situaciji bolje kazalo. Meje držav so postavljene kot posledica zgodovinskega političnega razvoja. Seveda niso nespremenljive v času, vendar je njihovo relativiziranje najbližja pot v bedo in razčlovečenje, kot smo jim prav zdaj priča v Judeji (ali Palestini) ter Ukrajini (ali Novorusiji) in še marsikje drugod. Namenoma uporabljam po dva izraza, da poudarim, da je možno na stvari gledati z različnih zornih kotov in da noben od njih ni “posvečen v božjih očeh”. Postavljene meje so del mednarodnih pravil, katerih namen naj bi bil, da nas zaščitijo pred brezvladjem, kaosom in splošno moralno bedo, v kar se zlahka zapade ob prehudi relativizaciji zatečenega stanja. In če je tako mislila gospa Pirc Musar, se z njo popolnoma strinjam. Se pa lahko strinjam tudi z njenimi kritiki v smislu, da se je nerodno izrazila, če je tako mislila.
Glede na izobrazbo,je izjava velika neumnost!
… in ne spodrsljaj