V negotovo energetsko zimo brez utrujene nuklearke

Jospi Broz Tito je leta 1974 postavil temeljni kamen za JEK, gradnja je trajala 8 let. (Vir: nek.si)

Avtor: | 10. oktobra, 2023

V senci razpadajoče vlade, tragikomičnih kolobocij okoli obnove po poplavah, nove vojne na Bližnjem vzhodu, brezkončne agresije Rusije na Ukrajino, smo pred zimo ostali brez energije iz jedrske elektrarne Krško. Glede na naravo napake je očitno, da energije iz JEK ne bo vsaj nekaj tednov, če ne mesecev. V globalno negotovi zimi bomo očitno v veliki meri odvisni od uvoza energije.

Iz JEK so sporočili, da bo samo osnovna diagnostika, »analiza vzroka in priprava akcijskega načrta za odpravo odstopanja zahtevalo več časa, predvidoma nekaj tednov. Je pa trenutno še prezgodaj za oceno napovedi ponovnega obratovanja elektrarne.« Iz izjav vodilnih v JEK je jasno, da tokrat ne gre za nedolžno napako. Gre za poškodbo v primarnem krogu elektrarne. Za tiste, ki niste popolnoma pozabili fizike iz srednje šole, vam verjetno ni vseeno.

»Potrebne bodo porušitvene in neporušitvene preiskave cevovodov, analitične podporne študije in morebitna pridobitev dovoljenj za metode sanacije. Nek pri tem ves čas sodeluje z domačimi in mednarodnimi inštitucijami ter podjetji« je še dejal predsednik uprave JEK Gorazd Pfeifer (Vir: RTVSLO).

Pogosto zanemarjeno dejstvo je, da je naša nuklearka resno iztrošena, »utrujena«, deluje na robu osnovne življenjske dobe, politika z vseh podnebnih in političnih strani je to dobo na podlagi »dobrega vzdrževanja« nekritično podaljšala. Kot izgovor za svojo nesposobnost priprave, izvedbe nadomestnih, nujnih energetskih investicij. Jedrska elektrarna Krško namreč operativno deluje od leta 1983. Osnovna delovna doba je bila predvidena na 40 let.

Sporazum o gradnji sta leta 1970 podpisala predsednik izvršnega sveta Skupščine socialistične republike Slovenije Stane Kavčič in predsednik izvršnega sveta Sabora socialistične republike Hrvaške Dragutin Haramija. Temeljni kamen za gradnjo je leta 1974 položil Josip Broz Tito.

Jospi Broz Tito je leta 1974 postavil temeljni kamen za JEK, gradnja je trajala 8 let. (Vir: nek.si)

Gradnja je trajala do leta 1980. Leta 1981 je elektrarna začela poskusno obratovanje. V sistem je bila vključena leta 1983. Elektrarna naj bi prvotno delovala do leta 2023, a so ji na osnovi rednih periodičnih pregledov in dobrega stanja reaktorja podaljšali življenje do leta 2043.

Že iz omenjenega vidika je enostavno nerazumljivo, da sedanja vlada, pa tudi prejšnje, da ne bo pomote, zavlačuje z odločitvijo o gradnji nadomestne elektrarne, ki bo za nekaj desetletij spet zagotovila stabilno oskrbo Slovenije z električno energijo.

Premier Robert Golob je v zanosu promoviranja, menda bolj trajnostne vetrne in sončne energije, ki pa nikakor ne more biti stebrni vir energije, referendum o gradnji nadomestnega bloka napovedal šele za leto 2028. To pomeni, da operativne odločitve o gradnji ne bi bilo pred letom 2030. Brez strokovnih argumentov, brez pojasnil javnosti. Glede na načrte o zaprtju TEŠ6 do leta 2035 postane zadeva še bolj bizarna. Ta država dobesedo rine v akutno odvisnost od uvoza energije, in to v časih, ko je globalna stabilnost vedno bolj vprašljiva, samozadostnost pri oskrbi energije pa temelj gospodarskega razvoja.

Na podlagi trenutne politike vlade to pomeni, da bo Slovenija po letu 2043 kritično odvisna od uvoza energije, kar jo potiska v zelo neugoden, nemogoč, nacionalno-gospodarsko, nekonkurenčen, podrejen položaj.

 

Ljudje, državljani se tega ne zavedajo. Zaenkrat. Ima pa trenutna vlada takšno večino, ki lahko v trenutku spremeni zakonodajo in roke za strateške investicije. Verjetno bi jo pri tem podprla tudi opozicija.

Na prvo žogo je zanimiva primerjava rokov izvedbe projekta iz leta socialističnega 1970 in sedanjega svobodnega 2023. Seveda bodo mnogi skočili na temo nižjih eko standardov in narave »režima«, ampak statistika, dinamika projekta tukaj ne laže. Neučinkovita Jugoslavija je od polaganja »kamna temeljca« nuklearko zgradila v osmih letih (8), po standardih ZDA in Westinghousa.

Zaćetek izkopov v letu 1975 (Vir: nek.si)

Sedanja vlada, vlada energetskega čudežnega dečka, nam razlaga, da bo gradnja trajala vsaj 25 let. Ob vsem poznavanju sodobne tehnologije, znani lokaciji, poznavanju vseh študij. Lahko bi bilo smešno, pa ni več. Tudi za fanatične podpornike Golobove Svobode. Tudi oni ne živijo od pravljic orkestrirane politične promocije, ampak od svojega dela, vsaj večina. Odnos, oziroma ne-odnos do energetske politike, ki bo v službi državljanov, dokazuje neživljenjskost sodobne slovenske vladne birokracije, ki je sama sebi namen. Dokazuje akutno nesposobnost vladajoče politike, da prekine sprejemanje izumetničene zakonodaje, ki ne služi nikomur.

Na podlagi izpada energije JEK, ki ne bo samo kratkoročen, smo očitno odvisni od precej operativno majave TEŠ6, ki zaradi koruptivnih prirejanj sposobnosti domačega premogovnika kuri tuji premog, in vremensko občutljivih pretočnih hidroelektrarn. Slednje so kar močno povezane s podnebnimi spremembami, ki jih za nekatere seveda ni.  Kot zakleto, bo verjetno naslednja zima suha. No, tudi zadnje so večinoma bile. Zato presenečenj ne bi smelo biti. Vlada bo razglasila, da nima nič s tem in še dvignila davke ter ceno energije. Krive bodo poplave.

10 komentarjev

  1. Andrej Muren

    Ne glede na to, kaj klafa naša leva oblast, TEŠ 6 še dolgo ne bomo smeli zapreti, če nočemo zaiti v veliko pomanjkanje električne energije. V trenutni situaciji bi bilo najbolj pametno še zagnati blok 5 v TEŠ-u in potrebi uvažati premog zanj.
    Z “brezogljično” družbo pa ga nehajmo biksati.

  2. Prask

    Naš vsevedni guru energetike, o energetiki, ali ne ve prav dosti, ali pa, za ceno propada državnega energetskega potenciala, napeljuje vodo na svoj mlin, v tem primeru fotovoltaiko. Ne bi pa bilo nič čudnega, če že ne pripravlja tudi lastnih podjetij za izgradnjo vetrnih sistemov…

    Oboje je seveda za prvega ministra neprimerno, ali skrajno zavržno. Na daljše obdobje pa pogubno za Slovenijo. Ampak za njega, v tem primeru, prav gotovo ne.

  3. Bepi

    Alternativ je še kar nekaj, samo kakor zgoraj opisano, deluje naša deželica na sistemu ”nategni pobegni”.
    Tulipanerju oz. Nizozemci se grejejo že več kot 50 let iz morja.
    Zakaj potem vsaj hoteli na Obali ne grdo v to smer, namreč sedaj gre vse z nafto, plin morda nekje na elektriko. (seveda je v ozadju korumpirani monopol energentov)
    Potem se nam pojavi CI pa modrozeleni naravovarstveniki, kateri ”grozijo” da se bo morje zaradi tega posega segrelo za 2 stopinji, ah dejte no. Samo ena ladja katera pripelje v Koper nekaj tisoč vozil iz Koreje prenaša 5 megawatov energije po morju, to pa lahko, oziroma dotični tega ne vedo…

    Benetke so nam zelo blizu, mislim, da je čas, da se ta leteča podgana seli nazaj v gnezdo starodavnih plenilcev Istre.

  4. Miller

    Kitajci so letos, po nekaj letih gradnje, v Pakistanu dokončali JE 1,2MW za 4,8 Mrd.
    Ampak Davos ima za EU drugačne načrte, striček Sam pa pravi, da so Kitajci naši sovragi in da lahko kupujemo samo njegovo robo.
    Ni čudno, da se še Rusi zabavljajo na ta račun:

    https://ria.ru/20230825/sanctions-1892134264.html

  5. slehernik

    “Premier Robert Golob je v zanosu promoviranja, menda bolj trajnostne vetrne in sončne energije…”

    Primorci vemo, koliko časa piha burja in koliko časa greje sonce. In toliko časa bo “trajnostna” vetrna in sončna energija.

    Vsekakor je najbolj trajnosten nateg premierov zanos oziroma absolutno pretirano metanje denarja v sončne in vetrne elektrarne.

  6. TL

    No ja, ta vlada na nobenem področju ni uspešna, zakaj pa bi potem bila ravno na energetskem?

    #TooLate

  7. APMMB2

    Slovenija je brez konsistentne energetske politike. Z vetrom in fotovoltaiko ne bo mogoče zapolniti izpad NEK in TEŠ. Oba energetska vira bosta ugasnila v prihodnih 10 letih in je zato potrebno načrtovati izgradnjo novih stabilnih virov.
    Trenutno je edina srejemljiva energija atomska energija.
    Nujno je potrebno poiskati ponudnika, ki bo v stanju dobaviti dve jederski elektrani,nekoliko večjih kapacitet, kot sta JEK in TEŠ.
    Danes, ko je izpadel JEK vidimo, da potrebujemo rezervo. Te danes ni, zato bo Slovenija kar nekaj časa odvisna od uvoza električne energije. Če izpade še TEŠ, pa je na vidiku sploh katastrofa.
    Prav gotovo se da JEK zgraditi prej kot v desetih letih za nižjo ceno kot jo napovedujejo danes.
    Za izgradnjo bo potrebno formirati ekipo,ki bo sredstva vlagala v elektrarni in ne skrbela za svoj žep.
    To bo veliki problem, ampak Slovenija bo enkrat morala pomesti z mafijo.

  8. ren

    Vse formalnosti in potem gradnja NEK je šla zelo hitro najbrž zaradi tega, ker je un čudni broz naivno mislil, da bo iz NEK kaj materiala za atomsko bombo, ki si jo je tako želel.

  9. jaz

    Mislim da je bil te dni na sodišču praktično oproščen tisi ki je med biciklističnimi pohodi kričal, da je treba Janšo ubit. Mislim da sedaj vsi vemo, koga bi pa res bilo treba ubiti.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar
Radio Erevan: Ruskega predsednika Putina bo v kratkem zadela kap

Radio Erevan: Ruskega predsednika Putina bo v kratkem zadela kap

Tisto, kar je uspelo Putinu v nekaj letih, ni uspelo nobenemu komunističnemu voditelju v Sovjetski zvezi po Stalinovi smrti: Rusijo je odpeljal iz Evrope in jo potisnil v mentalni okvir Severne Koreje, gospodarsko pa spravil v odvisno razmerje s Kitajsko. Za rusko elito je to vsak dan bolj nesprejemljivo, zato kritike na račun Putinovega vodenja države, sploh pa “specialne vojaške operacije” ne pojenjujejo. Samo vprašanje časa je, kdaj bo dosežena kritična masa “zarotnikov”, ki bodo sklenili, da je kremeljskega Cezarja potrebno odstraniti, preden bo on uničil njih. Toda morebitni vojaški udar ali upor proti Putinu bi imel danes nepredvidljive posledice zlasti za Evropo, kajti v Rusiji bi lahko po Putinu na oblast prišel še hujši skrajnež.

Zakaj prihajajoča leva opozicija Janši ne pusti, da se spotakne?

Zakaj prihajajoča leva opozicija Janši ne pusti, da se spotakne?

Četrtkova razprava na skupnem odboru Državnega zbora o t. i. interventnem zakonu je pokazala, kakšen bo politični dialog v primeru, da vlado dejansko sestavi Janez Janša. Odhajajoča koalicija bo vse, kar bo predlagala nova, označila za škodljivo, še več, vsako odločanje, ki ni po njihovem okusu bo v skladu z njihovimi ideološkimi priročniki označila za nekakšno diktaturo. Roko na srce, tudi prihajajoča nova koalicija se je sprejemanja interventnega zakona lotila po “Golobovo”. Ignorira dobronamerne pripombe, določene predloge s strani stroke, pretirano bezlja, pri čemer to svoje ravnanje opravičuje z ignoranco in spornimi ravnanji odhajajoče vlade, kar je milo rečeno otročje.

Slovenska odsotnost na vrhovih: med legitimnimi razlogi in strateško napako

Slovenska odsotnost na vrhovih: med legitimnimi razlogi in strateško napako

Odsotnost najvišjih predstavnikov Slovenije na nekaterih ključnih mednarodnih srečanjih v zadnjem času je odprla vprašanje, ki presega dnevno politiko. Namreč koliko si lahko majhna država v teh zahtevnih časih sploh privošči, da je ni tam, kjer se oblikujejo neformalna zavezništva in dolgoročne pobude? Gre za dogodke, kot sta vrh Pobude treh morij in vrh Evropske politične skupnosti, ki sicer nimajo formalne zakonodajne moči, vendar v praksi služijo kot pomembna platforma za mreženje, politično signaliziranje in utrjevanje vpliva. Mandat vlade, tudi odhajajoče, traja do njenega formalnega zaključka. To pomeni, da ima tudi v tem času ne le pravico, temveč dolžnost zastopati državo v mednarodnem prostoru.

Konec povolilne politične melodrame in začetek sindikalno-civilnodružbene histerije?ž

Konec povolilne politične melodrame in začetek sindikalno-civilnodružbene histerije?ž

V sredo je sklicana izredna seja Državnega zbora, kjer se bo verjetno formalno zabetonirala naslednja vladna koalicija. Predsednik SDS Janez Janša je namreč napovedal, da bo vsem, ki bodo podprli predlog zmanjšanja ministrstev z 19 na 14+1, poslal predlog koalicijske pogodbe. Hkrati je predsednica republike Nataša Pirc Musar sporočila, da se bo drugi krog iskanja mandatarja začel 6. maja, kar ob vseh rokih pomeni, da bi lahko vlado dobili proti koncu maja. V skladu s slovensko politično folkloro pa sindikati že pripravljajo groteskni “upor” proti neustrezni vladi, ki jim hoče pobalinsko znižati davke, medtem ko jim je leva vlada davke nonstop zviševala in so ji pri tem ploskali.

Ali Janša sploh želi sestaviti vlado ob razsulu javnih financ?

Ali Janša sploh želi sestaviti vlado ob razsulu javnih financ?

V ponedeljek se je pri predsednici države Nataši Pirc Musar odvil prvi krog posvetovanj glede novega mandatarja. Rezultat je bolj ali manj pričakovan. Robert Golob je končno priznal, da (zaenkrat) nima glasov za sestavljanje vlade, pri čemer je v svojem stilu užaljeno, agresivno, žaljivo opletal z obtožbami o prevarantih, ki menda sestavljajo novo nenačelno koalicijo. Bolj kot Golobov pričakovan nastop je zanimivo obnašanje Janeza Janše. Javno je spet zatrdil, da ne sestavlja nobene koalicije, čemur morda verjamejo samo osnovnošolci nižje od petega razreda. Je pa res, da se je iz dogajanj v letih 2020 in 2022 nekaj naučil: z določenim zavlačevanjem bo poskušal vzpostaviti stanje, v katerem bo morala odhajajoča koalicija formalno prevzeti odgovornost za katastrofalno vodenje države in izredne razmere v javnih financah.

Desna vlada je možna, vendar premier ne bo Janša

Desna vlada je možna, vendar premier ne bo Janša

Si lahko kdo predstavlja scenarij, po katerem Anže Logar postane mandatar s podporo SDS, krščanskih demokratov in Resnice? Resda je blizu znanstvene fantastike, vendar pa bi bil za t.i. desni pol v resnici edina rešitev. V tem primeru bi se Janez Janša preselil v Bruselj, saj bi se nova vlada zaradi nepojasnjene vloge evropske komisarke Marte Kos v prejšnjem režimu – zadnja knjiga zgodovinarja Igorja Omerze jo obtožuje sodelovanja z nekdanjo Službo državne varnosti – odločila za njeno zamenjavo. Bi bil komisarski položaj za Janšo dovolj, da se odreče poželenju po še četrtem mandatu?

Vlada farsične enotnosti

Vlada farsične enotnosti

Rezultat volitev je prinesel neverjetno spremembo v retoriki še aktualnega predsednika vlade in nekakšno očiščevalno predvelikonočno razodetje. Sedaj ne potrebuje več drugega mandata za obstoječo ideološko koalicijo, potrebujemo pa menda vlado narodne enotnosti, ki bo reševala nakopičene probleme in posledice zaostrenega mednarodnega položaja, ki pa jih še deset dni nazaj zanimivo ni bilo, čeprav vojna v Iranu traja že mesec dni. Po izjavah predstavnikov koalicije v predvolilnih soočenjih je bilo vse skorajda več kot idealno. Da ne bo nobene dileme: če bi na volitvah njegova ideološka koalicija dobila 46 glasov v Državnem zboru, kar so sicer kazali prvi rezultati vzporednih volitev, ne bi slišali nobene besedice o vladi narodne enotnosti, sodelovanju, boju proti korupciji. Nadaljeval bi z brutalnim ideološkim razdvajanjem, revolucionarnim vodenjem gospodarske in davčne politike brez upoštevanja kakršnihkoli drugačnih, strokovnih mnenj. Da o nadaljnjem prikrivanju korupcije v najožjih vladnih krogih niti ne govorimo.

Ko depolitizirani mediji “zgrešijo” padec izvoza za 40 %

Ko depolitizirani mediji “zgrešijo” padec izvoza za 40 %

V senci sestavljanja vlade nerodne enotnosti Roberta Goloba (SDS je izključen, ker so menda nedemokratični, čeprav so sodelovali na demokratičnih volitvah, NSi s svojim trojčkom noče v demokratično koruptivno vlado, Logar pravi, da osebno z Golobom ne gre, da brez programa ne bo nič od pogajanj, Logar in NSi izključujeta Levico, Levica protestira, ker izpada iz vseh kombinacij, za piko na i Logar menda ne gre z Janšo, Stevanović bo pa konstruktivna opozicija, komu sicer še ni jasno, ker bo morda kandidiral za predsednika DZ), pri kateri matematike očitno ne razume samo on sam, se v ozadju kotalijo katastrofalni podatki o stanju slovenskega gospodarstva. Pa ti niso povezani samo s trenutno cenovno eskalacijo na trgu nafte (ta se sicer po kratkoročnem ne-sporazumu med Iranom in ZDA začasno umirja), ampak s katastrofalno razvojno politiko odhajajoče vlade.