In memoriam Janez Pergar (1942-2023)

Avtor: | 15. septembra, 2023

S kom, dragi Johhny, boš pa odslej hodil na tista znamenita kosila, ki so se znala podaljšati, saj si svojega sogovornika tako lepo razbremeniti vsakodnevnih skrbi, ga vsaj za nekaj časa odpeljal v druge svetove, tja, ker vladajo lepe umetnosti in zdravi medčloveški odnosi. 

Komu boš zdaj svetoval in mu prijateljsko stal ob strani, ko bo potreboval tvojo modrost, mir in razsodnost, če pa ne boš več tu, med nami, v tuzemskem svetu, kjer je danes težko srečati tako toplega človeka, kakršen si bil ti, dragi Janez; na koga se bom obrnil, ko se bom znašel pred težko dilemo, problemom ali dvomom?

Brez tebe se pred desetletjem zagotovo ne bi opogumil in svoje bodoče žene zaprosil za roko. Ne vem, kako ti je to uspelo, vendar si mi v kratkem pogovoru vlil toliko pozitivne energije in veselja do življenja, da sem naredil tisti korak. Seveda sem se kasneje tudi večkrat preklinjal zaradi tega, zakaj sem te poslušal. Toda to so bili trenutki slabosti, šibkosti, dvoma in strahov, to so bila obdobja krize, s čemer se vsi kdaj spopadamo v življenju. Ko zdaj pišem tele misli v tvoj spomin, to počnem s cmokom v grlu in tesnobo v prsih, mi je jasno, da si imel prav. In da nisem naredil ničesar narobe, ker sem te poslušal.

Če bi vedel, kako zelo si vplival na življenja drugih, dragi Janez, mi morda ne bi verjel. Vendar si – in vsi, ki si nam pomagal in izkazoval svojo naklonjenost, tega ne bomo nikoli pozabili.

Hvala, Janez, ker si znal svoje darove deliti in ker si bil vedno pripravljen poslušati. Tisti, ki smo te poznali, smo se zdrznili o suhoparni, brezosebni agencijski novici “Umrl je znani poslovnež … “ … ki se sliši kot poročilo s fronte. Tebe se pa res ne da stlačiti v nek predalček, na katerem piše zgolj “znani poslovnež”, saj si bil toliko več od tega. A za širšo javnost in celo za medije je to bržkone nepomembno. Minimalizem osmrtnice je dovolj. Tisti pa, ki jim je bil pokojnik blizu, tisti, ki jim je bil najbližje, si zaslužijo mir pred takšnimi naslovi in imajo pravico do svoje žalosti, svoje osebne bolečine, ki je sveta in nedotakljiva.

Janez Pergar je bil izjemen človek in eden najtoplejših ljudi, kar sem jih poznal.

Nikoli ga ne bom pozabil.

0 Komentarjev

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar
Ko gospodarstvo, obljubljene reforme, laži premierja, blaginja državljanov… v hipu čudežno postanejo drugorazredne teme

Ko gospodarstvo, obljubljene reforme, laži premierja, blaginja državljanov… v hipu čudežno postanejo drugorazredne teme

Še nekaj tednov nazaj je predsednik vlade Robert Golob razlagal, da ga bodo volivci menda ocenjevali po reformah in realnih dosežkih “za ljudi”, ne pa po obljubah in ideoloških vprašanjih. Kje smo danes? Namesto reform, sklicevanja na realne dosežke… imamo poplavo političnih, ideoloških, infantilnih dimnih zaves, ki naj bi volivce odvrnile od (ne)realnega učinka vlade na gospodarskem, reformnem področju. Tega reformnega področja seveda ni. Namesto analiz delovanja vlade pri reševanju realnih problemov ljudi smo dobili poplavo nekih novih “razdelilnih” tem, ki bodo po preverjenem načrtu dodatno ideološke polarizirale že tako precej zabetonirano volilno telo. Tudi popoplavna obnova je izginila, ker je očitno ni.

Marčeve Ide v juliju ali kako so v hrbet zabodli Roberta Goloba

Marčeve Ide v juliju ali kako so v hrbet zabodli Roberta Goloba

Morda pa ni naključje, da so bivši komunisti in podmladek Rdečih Kmerov ravno na ameriški dan neodvisnosti pokazali Natu in Združenim državam dvignjeni sredinec. To, da so z referendumom o dvigu obrambnih izdatkov uspeli izključno zaradi kolaboracije Nove Slovenije in SDS, jih očitno ne moti. Kot tudi to ne, da so s tem zabodli v hrbet lastnega premierja in sprožili morebiten razpad vladne koalicije. Stranka Levica namreč doživlja Nato izključno kot simbol zahodnega triumfa nad nekdanjo Sovjetijo, danes reinakrnirano v Putinovi osvajalski Rusiji, hkrati pa ob populističnem poudarjanju negativnih posledic članstva v zavezništvu ne ponujajo nobene alternative.

Zaradi koga bomo Evropejci zapravili tisoče milijard evrov za orožje?

Zaradi koga bomo Evropejci zapravili tisoče milijard evrov za orožje?

Pri spremljanju razprave in medijskih poročil o zvišanju obrambnih izdatkov zbode v oči, da je fokus samo na odstotku BDP, ki naj bi ga namenjali za obrambne namene, nismo pa prebrali nobene širše analize, za kakšne namene naj bi ta denar porabili, kako naj bi s tem denarjem oblikovali učinkovito obrambno strukturo, se pravi vojsko v zaveznicah Nata. Danes vemo, da ameriški, ruski ali kitajski predsednik z ukazom napoti denimo 10 ali tudi 50 tisoč vojakov na krizno območje. Kako bo takšno operativno poveljevanje potekalo v “vojski EU”? Kako bomo na osnovi porabe tega denarja zgradili učinkovito obrambno sposobnost za vse članice? Nobene vsaj okvirne analize in projekcije, zakaj ravno 5 odstotkov,. Zakaj ne 4 ali 6 %? Nakup orožja, če zagotoviš denar, je še najlažja naloga.

Demokracija s 25-odstotnim popustom

Demokracija s 25-odstotnim popustom

Volilne programe, politično vsebino vse bolj spodriva politični marketing, strankarski PR, instagram promocija politikov in medijski politični “product placement”. Čeprav se politiki medsebojno obtožujejo populizma, je seveda kruta resnica, da populizem ni rezerviran le za en politični pol in da se kaj hitro začnemo vrteti v njegovem začaranem krogu. Zelo dobro se počuti tako na eni kot na drugi skrajnosti političnega spektra in je zelo invaziven, zato se ne smemo več čuditi, da so odločitve volivcev še vedno, po 30 letih od uvedbe demokratičnega sistema, premalo racionalne; osnovane so na utopični želji po pološčeni, votli družbi blagostanja in posplošene enakosti, ki jo utelešajo všečni kandidati s pobeljenim nasmehom na ustih. Polni so zvenečih besed, kot so mir, svoboda, normalnost, solidarnost, demokracija, ki se v pogojih stvarne politike sprevržejo v svoje nasprotje: agresivno obvladovanje državnega aparata in v odločitve, ki so čisto nasprotje obljubam iz političnih govorov.

Kultura je, ko veš, da je, tudi če ne veš, kaj je

Kultura je, ko veš, da je, tudi če ne veš, kaj je

Ministrstvo za kulturo je najbolj oglaševana vladna institucija v državi. Njihov logotip je večji kot grb same države. Imajo lasten marketing, TikTok kanal, sodelujejo z vsako banko in vsakim reality šovom. Njihovo geslo: “Kultura je, ko veš, da je, tudi če ne veš, kaj je.” Vsak državljan je enkrat letno obvezen oddati “kulturno izjavo,” kjer opiše, kaj je letos ustvaril – tudi če je to samo fotografija bureka v vintage filtru. V zameno dobi točke, ki jih lahko zamenja za vstopnice, subvencije ali pogovor z nadintelektualnim botom “Govorica™”, ki ti razloži tvojo umetnino bolje, kot jo ti sam razumeš.

Katera je najprivlačnejša poslanka v našem parlamentu?

Katera je najprivlačnejša poslanka v našem parlamentu?

Morda je poslancu Jonasu v parlamentu tako dolgčas, da obupno išče razvedrilo, zato bi rad naredil lestvico najbolj privlačnih poslank? Potem pa sedi v napačni poslanski skupini, saj je SD del koalicije, ki prisegla na spoštljiv dialog, človekove pravice in pravice žensk. Namesto tega se Jonas obnaša kot prodajalec privlačnih žensk ali lastnik modne agencije. Skrajno poniževalno do naših poslank. Toda njegov poslanski kolega Janez Cigler Kralj (NSi), ki ga je Jonas vprašal, katera je najprivlačnejša poslanka, mu je odlično odgovoril. Do volitev je resda še 10 mesecev in bitk bo še veliko, ampak v Jonasovem primeru je Nova Slovenija iztržila točko.

Welcome to Lower Slobbovia*

Welcome to Lower Slobbovia*

Tisti, ki poleg nog, kolesa in avtomobila uporabljate tudi letalo, boste morda naslednjič ob prihodu na edino mednarodno letališče v Sloveniji, kjer vsak dan pristane več kot eno potniško letalo, bolj pozorni na to, kar boste videli. Morda vam bo pomagala sintagma Lower Slobbovia, ki je za Američane imaginarni pojem, s katerim v pogovornem jeziku označujejo neko nedoločeno, oddaljeno deželo na vzhodu, ki po splošnem prepričanju velja za nerazvito, družbeno zaostalo, revno ali nerazsvetljeno. Njeni prebivalci imajo tudi svojo nacionalno himno, v kateri opevajo ljudi in narode, ki jih sovražijo. Od vseh držav na svetu pa najbolj sovražijo svojo – Spodnji Močvirnistan. Če do te točke niste prepoznali slovenske kolektivne podzavesti, predlagam, da nehate brati in se lotite česa bolj enostavnega.

Socialistična republika Slovenija 2025

Socialistična republika Slovenija 2025

Slovenija je postala prva socialistična država v Evropski skupnosti! Ne verjamete? Ste še vedno prepričani, da živite v demokratični državi, ki je nastala pred štiriintridesetimi leti in za katero je dalo življenje (preveč) Slovencev? In za katero so mnogi morali pred njenim nastankom v zapor, v tujino, niso smeli opravljati svojih poklicev in so bili državljani drugega reda? Prisluhnite argumentom, ki se vam bodo zdeli šokantni, a so zgolj gola resnica, ki vsak dan, kaj vsak dan, vsako uro postaja bolj resnična. Toliko socializma je samo še v Severni Koreji, na Kubi, v Venezueli in, seveda, v našim zvestim panslovanskim podrepnikom tako ljubi putinovski Russiji.