In memoriam Janez Pergar (1942-2023)

Avtor: | 15. septembra, 2023

S kom, dragi Johhny, boš pa odslej hodil na tista znamenita kosila, ki so se znala podaljšati, saj si svojega sogovornika tako lepo razbremeniti vsakodnevnih skrbi, ga vsaj za nekaj časa odpeljal v druge svetove, tja, ker vladajo lepe umetnosti in zdravi medčloveški odnosi. 

Komu boš zdaj svetoval in mu prijateljsko stal ob strani, ko bo potreboval tvojo modrost, mir in razsodnost, če pa ne boš več tu, med nami, v tuzemskem svetu, kjer je danes težko srečati tako toplega človeka, kakršen si bil ti, dragi Janez; na koga se bom obrnil, ko se bom znašel pred težko dilemo, problemom ali dvomom?

Brez tebe se pred desetletjem zagotovo ne bi opogumil in svoje bodoče žene zaprosil za roko. Ne vem, kako ti je to uspelo, vendar si mi v kratkem pogovoru vlil toliko pozitivne energije in veselja do življenja, da sem naredil tisti korak. Seveda sem se kasneje tudi večkrat preklinjal zaradi tega, zakaj sem te poslušal. Toda to so bili trenutki slabosti, šibkosti, dvoma in strahov, to so bila obdobja krize, s čemer se vsi kdaj spopadamo v življenju. Ko zdaj pišem tele misli v tvoj spomin, to počnem s cmokom v grlu in tesnobo v prsih, mi je jasno, da si imel prav. In da nisem naredil ničesar narobe, ker sem te poslušal.

Če bi vedel, kako zelo si vplival na življenja drugih, dragi Janez, mi morda ne bi verjel. Vendar si – in vsi, ki si nam pomagal in izkazoval svojo naklonjenost, tega ne bomo nikoli pozabili.

Hvala, Janez, ker si znal svoje darove deliti in ker si bil vedno pripravljen poslušati. Tisti, ki smo te poznali, smo se zdrznili o suhoparni, brezosebni agencijski novici “Umrl je znani poslovnež … “ … ki se sliši kot poročilo s fronte. Tebe se pa res ne da stlačiti v nek predalček, na katerem piše zgolj “znani poslovnež”, saj si bil toliko več od tega. A za širšo javnost in celo za medije je to bržkone nepomembno. Minimalizem osmrtnice je dovolj. Tisti pa, ki jim je bil pokojnik blizu, tisti, ki jim je bil najbližje, si zaslužijo mir pred takšnimi naslovi in imajo pravico do svoje žalosti, svoje osebne bolečine, ki je sveta in nedotakljiva.

Janez Pergar je bil izjemen človek in eden najtoplejših ljudi, kar sem jih poznal.

Nikoli ga ne bom pozabil.

0 Komentarjev

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar
“Lahko nas bombardirajo, mi bomo mirno jedli pito zeljanico in pili žganje.”

“Lahko nas bombardirajo, mi bomo mirno jedli pito zeljanico in pili žganje.”

Vseeno je, ali se bo Vučić obdržal ali bo padel, pravi naš kolumnist Denis Poniž, kajti v vsakem primeru se ne bo zgodilo nič prelomnega. Srbski pisatelj Milovan Danojlić je v nekem pogovoru mirno dejal: “Veš, mi bomo vedno vse preživeli. Smo ruralni narod in imamo vedno dovolj hrane. To pa je garant za preživetje, pod vsakršno oblastjo. Lahko nas bombardirajo, mi bomo mirno jedli pito zeljanico in pili žganje.” Z ali brez Vučića bo torej Srbija ostala tam, kjer je: Srbija na Vzhodu. Zato je smešno, koliko dušebrižništva med slovensko levico, ki se zavzema za svobodo govora in tiska v Srbiji, doma pa bi pripravila zakon, ki je samo prikrita cenzura in ustrahovanje drugače mislečih. Dokler bodo mladi protestirali za Srbijo, Palestino in kdo bi vedel še za kaj, ni strahu, da bi protestirali proti resničnim zajedalcem in uničevalcem Slovenije.

Korupcijski Balkan Ekspress

Korupcijski Balkan Ekspress

Zdi se, da se na historično najbolj problemetičnem koncu Evrope, na hribovitem Balkanu, dogaja nekaj, kar lahko pomeni upor državljanov, ponižanih in razžaljenih, proti vladavini korupcije, laži in represije. Začelo se je v Srbiji, kjer so pred dnevi protesti morda dosegli vrhunec, nadaljevalo pa se bo očitno v Makedoniji. Vmes se je zgodil strelski pokol v Črni gori, Bosna in Hercegovina, ta nesrečna država, ki razpada že od istega dne, ko je bila ustanovljena, pa je tako ali tako sod smodnika, kjer lahko poči že jutri. Sta Slovenija in Hrvaška res imuni pred “vstajo naroda”, ali pa je občutek, da ju njuna domnevno evropska identiteta varuje pred nevarnostjo upora ulice, zavajajoč?

Feministična diplomacija v času moškega šovinizma

Feministična diplomacija v času moškega šovinizma

Talibani, ki vladajo Afganistanu z metodami, s katerimi je človeška civilizacija opravila pred stoletji, so v prvi vrsti sramota za islamski svet, ki večinoma molče tolerira, kako zlorabljajo njihovo vero in boga. Upanja, da bi jih spravili z oblasti brez uporabe sile, ni. V bistvu gre za šovinistični režim bradatih starcev, ki se požvižgajo na mnenje mednarodne skupnosti. Podredili so si vero in jo uporabljajo za legitimizacijo svojega početja. Na oblasti bodo tako dolgo, dokler jih nekdo od tam ne bo pregnal s silo. Afganistanski talibani bi si – figurativno rečeno – zaslužili atomsko bombo. Njihov izprijeni režim, zloraba boga in manipulacije z vero bi morali kaznovati na najbolj brutalen način, ki obstaja.

Jaz, Milan Krek, dajem javno prijavo na KPK proti premierju, vladi in predsedniku KPK!

Jaz, Milan Krek, dajem javno prijavo na KPK proti premierju, vladi in predsedniku KPK!

Znajdite se, kakor se zmorete in znate! Pojdite zvečer prostovoljno nahranit očeta ali mati v dom, vsaj ne bo podhranjen(a), in prinesite mu (ji) čaj da ne bo dehidriran(a), ker osebja za to delo kmalu ne bo več. Obrnite očeta ali mater v postelji, da ne bo imel(a) preležanin, če pa imate še dodatni čas, pa se ga (jo) vsaj dvakrat tedensko usmilite in ga (jo) skopajte ali obrišite z vlažno krpo. Če ste pa še dovolj pri močeh, mu (ji) zamenjajte posteljnino, človek rad leži na sveži posteljnini. Pa ne pozabite plačati doma za očeta oziroma mater. In poglejte, koliko so dvignili med tem časom ceno, kajti vaš denar potrebujejo, da bodo lahko plačali delavce v domu.

Zgodba o hudobnem sosedu in dobrih sosedih

Zgodba o hudobnem sosedu in dobrih sosedih

Ob spremljanju aktualnih dogodkov na evropskem vzhodu si zamislimo zgodbo, ki seveda ni resnična, osebe so izmišljene, vendar pa kakršna koli podobnost z resničnim življenjem ni zgolj naključna. Denimo, da bi nam pogorela hiša. Za sanacijo, izgradnjo nove, potrebujemo 200.000 evrov, ki jih seveda nimamo. Hišo nam je pravzaprav nekdo požgal, tudi vemo kdo, a škode od njega sami ne moremo izterjati. Požigalec sicer pravi, da nam jo je pripravljen postaviti novo, vendar pa tako, da bi bili v njej delni najemniki, kar seveda za nas ni sprejemljivo.

Zakaj romski otroci nimajo pravice do čiste pitne vode?

Zakaj romski otroci nimajo pravice do čiste pitne vode?

Zakaj bi uredili dostop do pitne vode za Rome? Preprosto zato, ker imajo ustavno pravico do nje. In ker je nedopustno, da morajo to pravico zdaj iskati celo na Evropskem sodišču za človekove pravice, medtem ko Slovenci ne znamo izstopiti iz stereotipnih razmišljanj o Romih. Pa da me ne boste spet po nepotrebnem kritizirali, zakaj to velja samo za Rome. Ne, to ne velja samo za Rome, ampak velja za vse, ki nimajo dostopa do zdrave pitne vode. To smo dolžni v skladu z ustavo zagotoviti vsem prebivalcem Slovenije. Tekoča pitna voda in urejene sanitarije so ključna pridobitev sodobne civilizacije in že to, da se moramo sploh pogovarjati o tem, je hudo. Leta 2025!

Nemški status quo kot zatišje pred viharjem?

Nemški status quo kot zatišje pred viharjem?

Parlamentarne volitve v največji evropski ekonomiji niso le nemška notranja zadeva, ampak se po malem tičejo vseh nas. Čeprav bi Nemcem privoščil, da se jim AfD zatakne kot kost v grlu, pa obenem vem, da to ne bi bilo dobro za nemško gospodarstvo, ki je že tako ali tako v krizi. In če je v krizi Nemčija, vemo, bo kmalu tudi Slovenija. Zato se je pač bolje smehljati, biti jebeno politično korekten in ploskati še eni “rdeče-črni” koaliciji, kot pa razmišljati o alternativi – namreč da bi šli krščanski demokrati v koalicijo z AfD. Po mojem bi bil ponovno na ulicah ves Berlin. Pa ne od veselja kot novembra 1989, ko je padel tisti njihov zid …

Konec neke ere

Konec neke ere

Donald Trump po prvem krogu pogovorov v Riadu: “Rusija želi nekaj storiti. Želi ustaviti divje barbarstvo”. Donald Trump dan kasneje: »Zelenski, diktator brez volitev. Nikoli je ne bi smel začeti. (vojne)”. Ko je prav narobe in narobe prav. Kar težko je to gledati potem, ko je bil nekdanji slovenski premier med prvimi, ki je obiskal Kijev in izrekel solidarnost ukrajinskemu narodu po brutalnem napadu Rusije. Ampak zgodba se je začela že veliko prej.