In memoriam Janez Pergar (1942-2023)

Avtor: | 15. septembra, 2023

S kom, dragi Johhny, boš pa odslej hodil na tista znamenita kosila, ki so se znala podaljšati, saj si svojega sogovornika tako lepo razbremeniti vsakodnevnih skrbi, ga vsaj za nekaj časa odpeljal v druge svetove, tja, ker vladajo lepe umetnosti in zdravi medčloveški odnosi. 

Komu boš zdaj svetoval in mu prijateljsko stal ob strani, ko bo potreboval tvojo modrost, mir in razsodnost, če pa ne boš več tu, med nami, v tuzemskem svetu, kjer je danes težko srečati tako toplega človeka, kakršen si bil ti, dragi Janez; na koga se bom obrnil, ko se bom znašel pred težko dilemo, problemom ali dvomom?

Brez tebe se pred desetletjem zagotovo ne bi opogumil in svoje bodoče žene zaprosil za roko. Ne vem, kako ti je to uspelo, vendar si mi v kratkem pogovoru vlil toliko pozitivne energije in veselja do življenja, da sem naredil tisti korak. Seveda sem se kasneje tudi večkrat preklinjal zaradi tega, zakaj sem te poslušal. Toda to so bili trenutki slabosti, šibkosti, dvoma in strahov, to so bila obdobja krize, s čemer se vsi kdaj spopadamo v življenju. Ko zdaj pišem tele misli v tvoj spomin, to počnem s cmokom v grlu in tesnobo v prsih, mi je jasno, da si imel prav. In da nisem naredil ničesar narobe, ker sem te poslušal.

Če bi vedel, kako zelo si vplival na življenja drugih, dragi Janez, mi morda ne bi verjel. Vendar si – in vsi, ki si nam pomagal in izkazoval svojo naklonjenost, tega ne bomo nikoli pozabili.

Hvala, Janez, ker si znal svoje darove deliti in ker si bil vedno pripravljen poslušati. Tisti, ki smo te poznali, smo se zdrznili o suhoparni, brezosebni agencijski novici “Umrl je znani poslovnež … “ … ki se sliši kot poročilo s fronte. Tebe se pa res ne da stlačiti v nek predalček, na katerem piše zgolj “znani poslovnež”, saj si bil toliko več od tega. A za širšo javnost in celo za medije je to bržkone nepomembno. Minimalizem osmrtnice je dovolj. Tisti pa, ki jim je bil pokojnik blizu, tisti, ki jim je bil najbližje, si zaslužijo mir pred takšnimi naslovi in imajo pravico do svoje žalosti, svoje osebne bolečine, ki je sveta in nedotakljiva.

Janez Pergar je bil izjemen človek in eden najtoplejših ljudi, kar sem jih poznal.

Nikoli ga ne bom pozabil.

0 Komentarjev

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar
Kaj je “nedemokratična” Tzipi Livni dejansko povedala na Blejskem strateškem forumu

Kaj je “nedemokratična” Tzipi Livni dejansko povedala na Blejskem strateškem forumu

V dneh pred nedavnim Blejskim strateškim forumom (BSF) je prah dvigovalo vabilo predstavnici izraelske civilne družbe Cipi Livni. Nekaj nevladnih organizacij in stranka Levica so namreč zahtevale, da se vabilo prekliče. Kot neposrečenega ga je na dan začetka foruma označila tudi predsednica države, potem ko je bilo jasno, da bo izraelska gostja vendarle nastopila. Kdo je torej gospa Cipi Livni, katere prisotnost na forumu, na katerem je tekla razprava tudi o vojni v Gazi, je tako razburila omenjene? Kakšna so njena stališča, ki jih udeleženci foruma in slovenska javnost ne bi smeli slišati?

Napotnice: Španska vas ministrice za zdravje

Napotnice: Španska vas ministrice za zdravje

Nov sistem izdajanja napotnic, ki ga uvaja ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, je le na prvi pogled dobrohoten. V resnici pa še poslabšuje razmere v osnovnem zdravstvu, na katerem pravzaprav tudi temelji naš sistem zdravstvenega varstva. Tu bolniki vstopajo v sistem in zdravniki skrbijo zanje celostno. Praviloma se ne bi smelo dogajati z pacientom nič brez vednosti izbranega zdravnika: on napotuje in sprejema sugestije specialistov glede zdravljenja ali dodatnih pregledov, potem predpiše terapijo. Da bi lahko opravljal to zahtevno delo, smo oblikovali in razvili družinsko medicino. Družinski zdravnik naj bi zdravil ne samo enega bolnika, ampak tudi njegove družinske člane in sčasoma prevzemal naloge specialistov. Sedaj pa vse bolj postaja podoben obupanemu policistu sredi križišča, ki mu nikakor ne uspe urediti prometa.

Odgovor anonimnemu skribomanu

Odgovor anonimnemu skribomanu

Nisem član nobene slovenske politične stranke, enako kritičen sem do pahljače političnih strategij, ki jih zagovarjajo in uresničujejo vse slovenske stranke. Ni pa moja krivda, da tako imenovani levi politični pol, ki v Sloveniji vlada bolj ali manj ves čas od osamosvojitve, ne premore za več kot en minibus sposobnih, poštenih in načelnih ljudi. Vsi drugi, ki se drenjajo pod levim obnebjem, so prefrigani in z vsemi žavbami namazani lumpi, nemalo njih brez slabe vesti uvrščam med priložnostne goljufe, tatove in lažnivce, zaradi katerih trpi večina prebivalstva Slovenije, Slovenija pa postaja vedno večja črna luknja Evrope, ki je že sama krenila na to pot samouničenja.

Nepopularno mnenje: pozitivna diskriminacija Romov se je izrodila v posmeh pravni državi

Nepopularno mnenje: pozitivna diskriminacija Romov se je izrodila v posmeh pravni državi

V zadnjih dneh naslove medijev polnijo novice, analize, paberkovanja o napadu na policista, ki sta v Kočevju nič hudega sluteč ustavila neregistrirano vozilo z mladoletnikom. Izkazalo se je, da je Rom. Sorodniki mladoletnega Roma so policista, ki sta opravljala svoje delo, dobesedno premlatili. V javnosti. Ker se jim zdi, da imajo to pravico. Da so večvredni državljani. Ker del politike to izkrivljenost pravne države podpira že desetletja, ker tiščijo glavo v pesek, ker sem jim zdi to OK. Je pač tam daleč od Ljubljane.

V Cankarjev dom prihaja Putinova prva balerina Svetlana Zaharova

V Cankarjev dom prihaja Putinova prva balerina Svetlana Zaharova

Pred desetimi leti, takoj po nezakoniti priključitvi Krima, je več kot 500 ruskih umetnikov podpisalo javno pismo, v katerem so podprli Putinovo politiko do Ukrajine. Med njimi tudi svetovne zvezde, recimo operna pevka Ana Netrebko, ali pa balerina Svetlana Zaharova, ki je bila povrhu vsega še poslanka Putinove stranke Enotna Rusija v ruski Dumi, ves čas pa tudi podpira vojno v Ukrajini. Zaharova zdaj prihaja v Ljubljano, kjer bo nastopila na Festivalu Ljubljana 20. avgusta. Njeno gostovanje odpira kar nekaj utemeljenih kritik in pomislekov.

Left hypocrisy

Left hypocrisy

The hypocrisy of the hard left never goes away. It is always accompanied by the abuse of its enemies. We can see this once again, at the present moment, over the toxic alliance of the extremist left with the extremist Islamists. Modern social media has allowed hard leftists to push lies and bias and mislead or corrupt decent people, and also to intimidate their enemies. These promotors of bad ideas and false news often hide behind pen names, and with their friends they target people. What we need is honest voices and high standards of publications.

Nova “os zla”: Spopad ali propad zahodne civilizacije

Nova “os zla”: Spopad ali propad zahodne civilizacije

Hladna vojna se dejansko nikoli ni končala. Ruska bolečina ob izgubi sovjetskega imperija in globoka zamera do Zahoda, ki ga krivijo za ta propad, ni nikoli izginila. V avtokratu Putinu so Rusi našli nekoga, ki lahko vzpostavi mešanico bivšega imperializma Sovjetske zveze s primesmi starega carističnega imperija, ki ga vodijo člani drugega direktorata bivše KGB. Putin vidi vzhodnoevropske države kot del izgubljenega imperija, ki ga je potrebno ponovno osvojiti, in ne kot samostojne države, ki imajo pravico do lastnega odločanja. To je srž vojne v Ukrajini. Nova “os zla”, ki poleg Rusije vključuje še komunistično Kitajsko in iransko teokratsko diktaturo, niti ne skriva več, da je njen cilj bodisi uničenje bodisi podreditev Zahoda.

Sindikalni pudlji na zasluženem dopustu

Sindikalni pudlji na zasluženem dopustu

Slovenski sindikati me spominjajo na prijaznega pudlja, ki dobro ve, katera roka ga hrani in kateri besedi mora biti pokoren, če hoče dobro, dolgo in udobno živeti na zofi v premierjevi dnevni sobi. Gospodarjevi roki in besedi se nima smisla preveč upirati, ker so v igri prepomembne stvari. Razlika je samo v tem, da pravi sindikati nikoli niso pudelj in da se napake v sindikalnem gibanju poznajo v žepih njihovih članov še dolgo let, pravzaprav vse do njihove smrti v obliki prenizkih pokojnin. Rešitev ni v mehkih sindikalnih vodjih, ampak v članstvu, ki mora resno oceniti, ali so pogajanja in ukrepi njihovih sindikalnih voditeljev še pravilni. Če niso, je potrebno po demokratično ukrepati, da se razmere izboljšajo.