Vse kočije Urške Klakočar Zupančič

Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert Dunajskih simfonikov je poletela z vladnim letalom, pri tem pa lagala, da gre na uradni državni obisk na povabilo predsednika avstrijskega parlamenta. Ni problem, da se je Urška Klakočar Zupančič peljala s falconom, kajti do tega je konec koncev pod določenimi pogoji tudi upravičena. Problem je v tem, da se je zlagala glede narave obiska. Udeležba na svetovno znanem koncertu, kjer najboljše karte stanejo pet tisoč evrov, pač ni uradni državni obisk …

Gospod Brane, redni bralec portala+, pogosto tudi pokomentira naše prispevke. Polemiko okoli Urške Klakočar Zupančič in njenega poleta na Dunaj je denimo odpravil takole: Kaj jo zdaj vsi nabijajo zaradi tega falcona in celo ogljičnega odtisa. Saj zato je falcon, da se ga uporablja, težava je bolj v tem, da se ne morejo nič boljšega spomnit. A moramo biti res največji cigani, da si ne moremo privoščiti enega majhnega državnega aviončiča?

Ni torej problem, da je v vlogi predsednice parlamenta odletela na novoletni koncert Dunajskih simfonikov z vladnim letalom. Problem gospe je v tem, da je zlagala, da je šla tja na uradni obisk.

Naš bralec je žal precej zgrešil poanto očitkov, usmerjenih proti predsednici Državnega zbora, čeprav je bržkone podobnega mnenja še kar nekaj ljudi, ki so nad trenutno oblastno garnituro še vedno preveč navdušeni, da bi bili lahko sproščeno in – hehe – svobodno kritični do nje. Zaradi tega jim je neprijetno, ko se v medijih pojavi afera ali škandal, v katerem nastopajo njim všečni politiki. Običajno pride do obrambne reakcije bodisi z zanikanjem (saj sploh ni tako hudo, vse skupaj je napihnjeno, dajte no mir …) bodisi z relativiziranjem (morda ni bilo prav, ampak saj je tudi prejšnja vlada počela enako, če ne celo hujše …) in v zgodbi nesrečne Urške Klakočar Zupančič je v bistvu manjkala samo senca Janeza Janše, pa bi bil zaplet popoln.

Na srečo vse skupaj ni tako zapleteno, Urškin greh pa ni tako gromozanski, da bi ji ga v krščanskem duhu ne bi mogli odpustiti. Ni torej problem, da je v vlogi predsednice parlamenta odletela na novoletni koncert Dunajskih simfonikov z vladnim letalom. Morda to ni bilo najbolj ekonomično, saj bi na Dunaj časovno skoraj hitreje prišla z avtomobilom in ustreznim policijskim spremstvom. V stroške poleta (ocenjeni na okoli 20.000 evrov) se ne mislim spuščati, ker je to povezano z izvornim vprašanjem o smiselnosti leta na relativno bližnji Dunaj.

Če je priložnostno kremljanje pred, med in po koncertu za koga “bilateralno srečanje”, potem bo treba celotno teorijo diplomacije in mednarodnih odnosov napisati na novo.

Problem gospe Klakočar Zupančič je v tem, da je lagala. Uporabo vladnega letala, na katerega so zavistni, malenkostni in vedno nergaški Slovenci izjemno alergični, je namreč opravičevala s tem, da je šla na Dunaj na uradni, bilateralni obisk, in sicer na povabilo svojega kolega, predsednika avstrijskega parlamenta Wolfganga Sobotke. Kar pa ne drži. Drži edinole to, da je Sobotka, ki ima kot šef zakonodajne veje oblasti vsako leto nekaj “prostih” kart za znameniti novoletni koncert, letos pač povabil na ta dogodek Slovenko. In nič več. Če je priložnostno kremljanje pred, med in po koncertu za koga “bilateralno srečanje”, potem bo treba celotno teorijo diplomacije in mednarodnih odnosov napisati na novo.

Strinjam se, da je “nabijanje” gospe Klakočar zaradi ogljičnih odtisov in podobnega izrazoslovja iz zakladnice Grete Thunberg deplasirano in neumestno. Bolje bi bilo, da bi bili tiho. A isto velja tudi za predsednico Državnega zbora: njen kljubovalni cinizem s kočijo je bil povsem nepotreben in je kvečjemu razkril komplekse, ki izhajajo iz njenega rojstnega kraja.

Včasih se pohecam, da sta samo Melania Trump in moja boljša polovica odšli iz Sevnice, ne da bi s seboj odnesli tudi Sevnico. Urška Klakočar Zupančič te sreče nima. Epizoda s falconom je razkrila del tega kompleksa. Ja, seveda je nobel, če nenadoma postaneš po protokolu druga figura v republiki in se lahko naokoli voziš z državnim letalom, ki si ga je nekoč omislil Janez Drnovšek, da bi lahko s čim manj napora direktno letel v Združene države na zdravljenje raka (če niste vedeli, to je bil edini razlog za nakup tega letala). Da se zaradi tega lažeš javnosti, pa ni prav nič nobel, ampak je slabo. Piarovsko na meji katastrofe.

Ni torej problem, da je v vlogi predsednice parlamenta odletela na novoletni koncert Dunajskih simfonikov z vladnim letalom. Problem gospe Klakočar Zupančič je v tem, da je lagala, da je šla na Dunaj na uradni državni obisk.

 Piarovsko je zgodba nasploh obrnjena na glavo. Tu bi gospe Klakočar človek privoščil malce boljšega strokovnjaka za PR, ki bi ji razložil, da ne sme več lagati, da pa lahko ljudem, če želi, vedno odkrito pove, zakaj je nekaj storila (ali pa ni storila). Glede falcona bi bil oziroma bi moral biti njen zagovor enostaven: šla sem z vladnim letalom, ker sem do tega upravičena. In pika. Ljudje bi si mislili svoje, ampak svet bi se vrtel dalje. Slovencem bi morali tako ali tako že v osnovni šoli razložiti, da država in vaška skupnosti nista eno in isto. Če ima država svoje letalo, ga ima z razlogom. Vojska potrebuje transportno letalo za prevoz orožja, opreme, vojakov in – ranjencev. Vladno letalo ni za ranjence, pač pa za državne funkcionarje. Če plebs misli, da si tega ne zaslužijo, naj to pred volitvami jasno in glasno pove (Slovenci bi sicer tako ali tako najraje videli, da so njihovi politiki napol klošarji in da živijo v garsonjerah).

+++

Ali se bo gospa Klakočar izvlekla iz tega, je odvisno od milosti Sončnega kralja. Če bo ocenil, da mu njene eksapade ne prinašajo več škode kot koristi – in pod tem mislim zgolj in samo odvračanje pozornosti -, potem bo poskrbel, da bo še naprej hodila na takšne nobel koncerte in plese v predsedniški funkciji. V tem primeru bi ji lahko pomagal tudi s kakšnim stilistom, kajti njen nesrečni talent za modo (pa smo spet pri Sevnici …) je pripeljal do tega, da je imela v enem tednu, če me oči ne varajo, kar dvakrat oblečena isto obleko: prvič na inavguraciji nove predsednice, drugič pa na nesrečnem novoletnem plesu.

Če pod vsem skupaj potegnemo črto, jo je “dunajska kočijažinja” v finančnem smislu relativno dobro odnesla. Vabilo na koncert je namreč pomenilo brezplačne vstopnice zanjo in del njenega spremstva (generalno sekretarko). Glede na cenik kart smo davkoplačevalci prihranili skoraj natanko 10.000 evrov. Kar je približno polovica stroška poleta našega falcona iz Ljubljane na Dunaj in nazaj.