Učne ure televizijske napovedovalke Nataše

Avtor: | 2. januarja, 2023

Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo oblačila, kot se predsednica mora oblačiti. Da se bo oglašala takrat, ko se od predsednice pričakuje, da se bo oglasila. Da bo ohranjala dostojanstvo in moralno integriteto predsedniške palače. In da bo – last but not least – znala in zmogla povedati kaj pametnega. Da jo bomo poslušali, ker bo govorila kot suverena, odrasla in zrela predsednica, ne pa zbijala neslane šale na račun človeka, katerega predsedniške čevlje si je nataknila z takšno tabloidno ihto, kot da bi šlo za plastične flip-flopke.

Zamižite in si predstavljate Janeza Drnovška, kako le nekaj dni po prevzemu predsedniške funkcije od svojega predhodnika gostuje na priljubljeni radijski postaji in se norčuje iz svojega predhodnika. “Vse sem pričakoval, le pručke na vsakem koraku ne”, bi se zasmehal v mikrofon, radijski voditelj pa bi se mu pridružil s silovitim krohotom. “Ste še kaj takšnega našli, kar je treba omeniti?”, bi poskušal izvleči iz novega predsednika Drnovška, ki pa bi brž odvrnil, da vse pa že ni za v javnost. Vse skupaj res nima nobenega smisla, kajne? Hočem reči, Janez Drnovšek niti slučajno ni bil tako brez bontona in brez osnovih manir, da bi mu lahko pripisali norčevanje iz kogarkoli, še najmanj iz prvega predsednika Milana Kučana. Enostavno nemogoče bi bilo, da bi se zgodilo kaj takšnega.

Mižite še nekoliko dlje, prosim. Zdaj si zamislite Danila Türka, kako daje intervju za enega od slovenskih dnevnih časopisov. Si lahko mislite, da bi se vsaj malo pošalil na račun svojega predhodnika? Niti slučajno ne, saj je bil predsednik Türk znan kot zelo resen, celo pust človel in zlasti izjemno strog, ko je šlo za protokol. Človek, ki je z rahlim dotikom opozoril angleško kraljico Elizabeto I., naj za hip počaka pred častno stražo, bi si mazal roke s cenenim zabavljaštvom na račun svojega predhodnika? Niti slučajno ne. No, poleg tega je njegov predhodnik, predsednik Drnovšek, umrl kmalu po tem, ko je zaključil svoj petletni mandat. Bonton je bonton.

Kaj pa Borut Pahor? Še vedno mižimo in si poskušamo predstavljati predsednika Pahorja, kako se malce ponorčuje iz svojega resnega predhodnika, predsednika Türka  Ob vseh razvadah, kapricah in otročarijah, ki jih Pahorju priznavamo – nekateri mu jih povsem upravičeno tudi očitajo – je vseeno nepredstavljivo, da bi bil tako netakten in bi se posmehoval svojemu predhodniku. Pa karkoli bi si že mislil o njem. Pahor se je že z prvim dnem po nastopu svojega predsedniškega mandata zavedel, da je to najpomembnejša funkcija, ki jo bo v svojem življenju opravljal v Sloveniji. In očitno je to zadostovalo, da si ni privoščil niti enega takšnega zdrsa, ki bi vključeval bodisi njegovega predhodnika bodisi kakšnega drugega politika.

Odprimo torej oči. Pred nami je Nataša Pirc Musar, televizijska voditeljica, ki v silvestrskem razvedrilnem programu s sovoditeljem, znanim slovenskim komikom, komentira menjavo v predsedniški palači in razkrije, če malce poenostavimo, kaj vse je nova predsednica republike našla v predalu predsedniške pisalne mize. Če taista Nataša Pirc Musar pred nekaj dnevi ne bo slovesno prisegla kot predsednica republike, bi se lahko smejali vsemu skupaj. Toda vrag je odnesel šalo, NPMje zdaj predsednica, čeprav se tega očitno še ne zaveda povsem. Če bi se, potem bi ji bilo jasno, da je predsedniška funkcija v prvi vrsti institucija, ki od svojega nosilca zahteva določene manire, nivo obnašanja in predvsem taktnost. Kajti gre za institucijo, ki predstavlja vse nas, državljanke in državljane, stare in mlade, heteroseksualne in homoseksualne, leve in desne, tiste, ki smo jo volili in tiste, ki je nismo.

Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo oblačila, kot se predsednica mora oblačiti. Da se bo oglašala takrat, ko se od predsednice pričakuje, da se bo oglasila. Da bo ohranjala dostojanstvo in moralno integriteto predsedniške palače. In da bo – last but not least – znala in zmogla povedati kaj pametnega. Da jo bomo poslušali, ker bo govorila kot suverena, odrasla in zrela predsednica, ne pa zbijala neslane šale na račun človeka, katerega predsedniške čevlje si je nataknila z takšno tabloidno ihto, kot da bi šlo za plastične flip-flopke.

Flop je bil to, kar je naredila televizijska napovedovalka Nataša v nedeljo zvečer v silvestrskem programu nacionalne RTV hiše. Flop, na katerega velja čim prej pozabiti in upati, da bo duh televizijske napovedovalke čim prej izpuhtel iz osebnosti nove predsednice Nataše Pirc Musar.

Človeku moramo vedno dati še eno priložnost, prvi ženski predsednici pa sploh.

Pa srečno 2023!

0 Komentarjev

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar
Petek je dan za metek: Janša prihaja, Steinbuch odhaja

Petek je dan za metek: Janša prihaja, Steinbuch odhaja

Za politike je najslabše, če jih oblast zasvoji s prepričanjem, da jim oblast pripada. Zato bo pred nastopom Janševe četrte vlade, ki bo tudi prva povsem desna vlada v slovenski zgodovini, pametno opazovati obnašanje njenih ključnih akterjev. Se bodo maščevali prejšnjim oblastnikom, ali pa bodo zmogli prekiniti začarani krog levo-desne paranoje, izključevanja in sovraštva, ki konstantno generira hladno državljansko vojno na Slovenskem? Pred nami je torej jasen epilog: Janša prihaja, Steinbuch odhaja. Za marsikaterega bralca tega portala dobra novica. Po desetih letih in še malo čez je bil že skrajni čas za spremembo okolja.

Radio Erevan: Ruskega predsednika Putina bo v kratkem zadela kap

Radio Erevan: Ruskega predsednika Putina bo v kratkem zadela kap

Tisto, kar je uspelo Putinu v nekaj letih, ni uspelo nobenemu komunističnemu voditelju v Sovjetski zvezi po Stalinovi smrti: Rusijo je odpeljal iz Evrope in jo potisnil v mentalni okvir Severne Koreje, gospodarsko pa spravil v odvisno razmerje s Kitajsko. Za rusko elito je to vsak dan bolj nesprejemljivo, zato kritike na račun Putinovega vodenja države, sploh pa “specialne vojaške operacije” ne pojenjujejo. Samo vprašanje časa je, kdaj bo dosežena kritična masa “zarotnikov”, ki bodo sklenili, da je kremeljskega Cezarja potrebno odstraniti, preden bo on uničil njih. Toda morebitni vojaški udar ali upor proti Putinu bi imel danes nepredvidljive posledice zlasti za Evropo, kajti v Rusiji bi lahko po Putinu na oblast prišel še hujši skrajnež.

Zakaj prihajajoča leva opozicija Janši ne pusti, da se spotakne?

Zakaj prihajajoča leva opozicija Janši ne pusti, da se spotakne?

Četrtkova razprava na skupnem odboru Državnega zbora o t. i. interventnem zakonu je pokazala, kakšen bo politični dialog v primeru, da vlado dejansko sestavi Janez Janša. Odhajajoča koalicija bo vse, kar bo predlagala nova, označila za škodljivo, še več, vsako odločanje, ki ni po njihovem okusu bo v skladu z njihovimi ideološkimi priročniki označila za nekakšno diktaturo. Roko na srce, tudi prihajajoča nova koalicija se je sprejemanja interventnega zakona lotila po “Golobovo”. Ignorira dobronamerne pripombe, določene predloge s strani stroke, pretirano bezlja, pri čemer to svoje ravnanje opravičuje z ignoranco in spornimi ravnanji odhajajoče vlade, kar je milo rečeno otročje.

Zakaj ukinitev RTV prispevka ne bi rešila ničesar

Zakaj ukinitev RTV prispevka ne bi rešila ničesar

Če misli prihodnji premier svoj – upam, da zadnji – mandat kronati z demontažo RTV Slovenija, dela veliko napako. Na Kolodvorski so tudi novinarski aktivisti, vendar je takšnih radikalcev le za vzorec, medtem ko 95 % zaposlenih profesionalno opravlja delo. Zaradi 10 ali 20 levičarskih aktivistov, ki mečejo slabo luč na celotno medijsko hišo, sesuti ves javni servis, je norost brez primere. Nacionalko, njen informativni program, bi morali kvečjemu razdeliti, pa naj potem provladni novinarji znotraj iste hiše konkurirajo opozicijskim. Eni na prvem, drugi na drugem programu. Naj ima Marcel Štefaničič konkurenco v Borisu Tomašiču. Naj tekmujeta, kdo ima boljši rejting. In naj za gledalce tekmujeta tudi oba informativna programa. Zakaj bi za dva zrezka ubili celo kravo?

Konec povolilne politične melodrame in začetek sindikalno-civilnodružbene histerije?ž

Konec povolilne politične melodrame in začetek sindikalno-civilnodružbene histerije?ž

V sredo je sklicana izredna seja Državnega zbora, kjer se bo verjetno formalno zabetonirala naslednja vladna koalicija. Predsednik SDS Janez Janša je namreč napovedal, da bo vsem, ki bodo podprli predlog zmanjšanja ministrstev z 19 na 14+1, poslal predlog koalicijske pogodbe. Hkrati je predsednica republike Nataša Pirc Musar sporočila, da se bo drugi krog iskanja mandatarja začel 6. maja, kar ob vseh rokih pomeni, da bi lahko vlado dobili proti koncu maja. V skladu s slovensko politično folkloro pa sindikati že pripravljajo groteskni “upor” proti neustrezni vladi, ki jim hoče pobalinsko znižati davke, medtem ko jim je leva vlada davke nonstop zviševala in so ji pri tem ploskali.

Ali Janša sploh želi sestaviti vlado ob razsulu javnih financ?

Ali Janša sploh želi sestaviti vlado ob razsulu javnih financ?

V ponedeljek se je pri predsednici države Nataši Pirc Musar odvil prvi krog posvetovanj glede novega mandatarja. Rezultat je bolj ali manj pričakovan. Robert Golob je končno priznal, da (zaenkrat) nima glasov za sestavljanje vlade, pri čemer je v svojem stilu užaljeno, agresivno, žaljivo opletal z obtožbami o prevarantih, ki menda sestavljajo novo nenačelno koalicijo. Bolj kot Golobov pričakovan nastop je zanimivo obnašanje Janeza Janše. Javno je spet zatrdil, da ne sestavlja nobene koalicije, čemur morda verjamejo samo osnovnošolci nižje od petega razreda. Je pa res, da se je iz dogajanj v letih 2020 in 2022 nekaj naučil: z določenim zavlačevanjem bo poskušal vzpostaviti stanje, v katerem bo morala odhajajoča koalicija formalno prevzeti odgovornost za katastrofalno vodenje države in izredne razmere v javnih financah.

Desna vlada je možna, vendar premier ne bo Janša

Desna vlada je možna, vendar premier ne bo Janša

Si lahko kdo predstavlja scenarij, po katerem Anže Logar postane mandatar s podporo SDS, krščanskih demokratov in Resnice? Resda je blizu znanstvene fantastike, vendar pa bi bil za t.i. desni pol v resnici edina rešitev. V tem primeru bi se Janez Janša preselil v Bruselj, saj bi se nova vlada zaradi nepojasnjene vloge evropske komisarke Marte Kos v prejšnjem režimu – zadnja knjiga zgodovinarja Igorja Omerze jo obtožuje sodelovanja z nekdanjo Službo državne varnosti – odločila za njeno zamenjavo. Bi bil komisarski položaj za Janšo dovolj, da se odreče poželenju po še četrtem mandatu?

Vlada farsične enotnosti

Vlada farsične enotnosti

Rezultat volitev je prinesel neverjetno spremembo v retoriki še aktualnega predsednika vlade in nekakšno očiščevalno predvelikonočno razodetje. Sedaj ne potrebuje več drugega mandata za obstoječo ideološko koalicijo, potrebujemo pa menda vlado narodne enotnosti, ki bo reševala nakopičene probleme in posledice zaostrenega mednarodnega položaja, ki pa jih še deset dni nazaj zanimivo ni bilo, čeprav vojna v Iranu traja že mesec dni. Po izjavah predstavnikov koalicije v predvolilnih soočenjih je bilo vse skorajda več kot idealno. Da ne bo nobene dileme: če bi na volitvah njegova ideološka koalicija dobila 46 glasov v Državnem zboru, kar so sicer kazali prvi rezultati vzporednih volitev, ne bi slišali nobene besedice o vladi narodne enotnosti, sodelovanju, boju proti korupciji. Nadaljeval bi z brutalnim ideološkim razdvajanjem, revolucionarnim vodenjem gospodarske in davčne politike brez upoštevanja kakršnihkoli drugačnih, strokovnih mnenj. Da o nadaljnjem prikrivanju korupcije v najožjih vladnih krogih niti ne govorimo.