Učne ure televizijske napovedovalke Nataše

Avtor: | 2. januarja, 2023

Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo oblačila, kot se predsednica mora oblačiti. Da se bo oglašala takrat, ko se od predsednice pričakuje, da se bo oglasila. Da bo ohranjala dostojanstvo in moralno integriteto predsedniške palače. In da bo – last but not least – znala in zmogla povedati kaj pametnega. Da jo bomo poslušali, ker bo govorila kot suverena, odrasla in zrela predsednica, ne pa zbijala neslane šale na račun človeka, katerega predsedniške čevlje si je nataknila z takšno tabloidno ihto, kot da bi šlo za plastične flip-flopke.

Zamižite in si predstavljate Janeza Drnovška, kako le nekaj dni po prevzemu predsedniške funkcije od svojega predhodnika gostuje na priljubljeni radijski postaji in se norčuje iz svojega predhodnika. “Vse sem pričakoval, le pručke na vsakem koraku ne”, bi se zasmehal v mikrofon, radijski voditelj pa bi se mu pridružil s silovitim krohotom. “Ste še kaj takšnega našli, kar je treba omeniti?”, bi poskušal izvleči iz novega predsednika Drnovška, ki pa bi brž odvrnil, da vse pa že ni za v javnost. Vse skupaj res nima nobenega smisla, kajne? Hočem reči, Janez Drnovšek niti slučajno ni bil tako brez bontona in brez osnovih manir, da bi mu lahko pripisali norčevanje iz kogarkoli, še najmanj iz prvega predsednika Milana Kučana. Enostavno nemogoče bi bilo, da bi se zgodilo kaj takšnega.

Mižite še nekoliko dlje, prosim. Zdaj si zamislite Danila Türka, kako daje intervju za enega od slovenskih dnevnih časopisov. Si lahko mislite, da bi se vsaj malo pošalil na račun svojega predhodnika? Niti slučajno ne, saj je bil predsednik Türk znan kot zelo resen, celo pust človel in zlasti izjemno strog, ko je šlo za protokol. Človek, ki je z rahlim dotikom opozoril angleško kraljico Elizabeto I., naj za hip počaka pred častno stražo, bi si mazal roke s cenenim zabavljaštvom na račun svojega predhodnika? Niti slučajno ne. No, poleg tega je njegov predhodnik, predsednik Drnovšek, umrl kmalu po tem, ko je zaključil svoj petletni mandat. Bonton je bonton.

Kaj pa Borut Pahor? Še vedno mižimo in si poskušamo predstavljati predsednika Pahorja, kako se malce ponorčuje iz svojega resnega predhodnika, predsednika Türka  Ob vseh razvadah, kapricah in otročarijah, ki jih Pahorju priznavamo – nekateri mu jih povsem upravičeno tudi očitajo – je vseeno nepredstavljivo, da bi bil tako netakten in bi se posmehoval svojemu predhodniku. Pa karkoli bi si že mislil o njem. Pahor se je že z prvim dnem po nastopu svojega predsedniškega mandata zavedel, da je to najpomembnejša funkcija, ki jo bo v svojem življenju opravljal v Sloveniji. In očitno je to zadostovalo, da si ni privoščil niti enega takšnega zdrsa, ki bi vključeval bodisi njegovega predhodnika bodisi kakšnega drugega politika.

Odprimo torej oči. Pred nami je Nataša Pirc Musar, televizijska voditeljica, ki v silvestrskem razvedrilnem programu s sovoditeljem, znanim slovenskim komikom, komentira menjavo v predsedniški palači in razkrije, če malce poenostavimo, kaj vse je nova predsednica republike našla v predalu predsedniške pisalne mize. Če taista Nataša Pirc Musar pred nekaj dnevi ne bo slovesno prisegla kot predsednica republike, bi se lahko smejali vsemu skupaj. Toda vrag je odnesel šalo, NPMje zdaj predsednica, čeprav se tega očitno še ne zaveda povsem. Če bi se, potem bi ji bilo jasno, da je predsedniška funkcija v prvi vrsti institucija, ki od svojega nosilca zahteva določene manire, nivo obnašanja in predvsem taktnost. Kajti gre za institucijo, ki predstavlja vse nas, državljanke in državljane, stare in mlade, heteroseksualne in homoseksualne, leve in desne, tiste, ki smo jo volili in tiste, ki je nismo.

Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo oblačila, kot se predsednica mora oblačiti. Da se bo oglašala takrat, ko se od predsednice pričakuje, da se bo oglasila. Da bo ohranjala dostojanstvo in moralno integriteto predsedniške palače. In da bo – last but not least – znala in zmogla povedati kaj pametnega. Da jo bomo poslušali, ker bo govorila kot suverena, odrasla in zrela predsednica, ne pa zbijala neslane šale na račun človeka, katerega predsedniške čevlje si je nataknila z takšno tabloidno ihto, kot da bi šlo za plastične flip-flopke.

Flop je bil to, kar je naredila televizijska napovedovalka Nataša v nedeljo zvečer v silvestrskem programu nacionalne RTV hiše. Flop, na katerega velja čim prej pozabiti in upati, da bo duh televizijske napovedovalke čim prej izpuhtel iz osebnosti nove predsednice Nataše Pirc Musar.

Človeku moramo vedno dati še eno priložnost, prvi ženski predsednici pa sploh.

Pa srečno 2023!

0 Komentarjev

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar
Kaj je “nedemokratična” Tzipi Livni dejansko povedala na Blejskem strateškem forumu

Kaj je “nedemokratična” Tzipi Livni dejansko povedala na Blejskem strateškem forumu

V dneh pred nedavnim Blejskim strateškim forumom (BSF) je prah dvigovalo vabilo predstavnici izraelske civilne družbe Cipi Livni. Nekaj nevladnih organizacij in stranka Levica so namreč zahtevale, da se vabilo prekliče. Kot neposrečenega ga je na dan začetka foruma označila tudi predsednica države, potem ko je bilo jasno, da bo izraelska gostja vendarle nastopila. Kdo je torej gospa Cipi Livni, katere prisotnost na forumu, na katerem je tekla razprava tudi o vojni v Gazi, je tako razburila omenjene? Kakšna so njena stališča, ki jih udeleženci foruma in slovenska javnost ne bi smeli slišati?

Napotnice: Španska vas ministrice za zdravje

Napotnice: Španska vas ministrice za zdravje

Nov sistem izdajanja napotnic, ki ga uvaja ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, je le na prvi pogled dobrohoten. V resnici pa še poslabšuje razmere v osnovnem zdravstvu, na katerem pravzaprav tudi temelji naš sistem zdravstvenega varstva. Tu bolniki vstopajo v sistem in zdravniki skrbijo zanje celostno. Praviloma se ne bi smelo dogajati z pacientom nič brez vednosti izbranega zdravnika: on napotuje in sprejema sugestije specialistov glede zdravljenja ali dodatnih pregledov, potem predpiše terapijo. Da bi lahko opravljal to zahtevno delo, smo oblikovali in razvili družinsko medicino. Družinski zdravnik naj bi zdravil ne samo enega bolnika, ampak tudi njegove družinske člane in sčasoma prevzemal naloge specialistov. Sedaj pa vse bolj postaja podoben obupanemu policistu sredi križišča, ki mu nikakor ne uspe urediti prometa.

Odgovor anonimnemu skribomanu

Odgovor anonimnemu skribomanu

Nisem član nobene slovenske politične stranke, enako kritičen sem do pahljače političnih strategij, ki jih zagovarjajo in uresničujejo vse slovenske stranke. Ni pa moja krivda, da tako imenovani levi politični pol, ki v Sloveniji vlada bolj ali manj ves čas od osamosvojitve, ne premore za več kot en minibus sposobnih, poštenih in načelnih ljudi. Vsi drugi, ki se drenjajo pod levim obnebjem, so prefrigani in z vsemi žavbami namazani lumpi, nemalo njih brez slabe vesti uvrščam med priložnostne goljufe, tatove in lažnivce, zaradi katerih trpi večina prebivalstva Slovenije, Slovenija pa postaja vedno večja črna luknja Evrope, ki je že sama krenila na to pot samouničenja.

Nepopularno mnenje: pozitivna diskriminacija Romov se je izrodila v posmeh pravni državi

Nepopularno mnenje: pozitivna diskriminacija Romov se je izrodila v posmeh pravni državi

V zadnjih dneh naslove medijev polnijo novice, analize, paberkovanja o napadu na policista, ki sta v Kočevju nič hudega sluteč ustavila neregistrirano vozilo z mladoletnikom. Izkazalo se je, da je Rom. Sorodniki mladoletnega Roma so policista, ki sta opravljala svoje delo, dobesedno premlatili. V javnosti. Ker se jim zdi, da imajo to pravico. Da so večvredni državljani. Ker del politike to izkrivljenost pravne države podpira že desetletja, ker tiščijo glavo v pesek, ker sem jim zdi to OK. Je pač tam daleč od Ljubljane.

V Cankarjev dom prihaja Putinova prva balerina Svetlana Zaharova

V Cankarjev dom prihaja Putinova prva balerina Svetlana Zaharova

Pred desetimi leti, takoj po nezakoniti priključitvi Krima, je več kot 500 ruskih umetnikov podpisalo javno pismo, v katerem so podprli Putinovo politiko do Ukrajine. Med njimi tudi svetovne zvezde, recimo operna pevka Ana Netrebko, ali pa balerina Svetlana Zaharova, ki je bila povrhu vsega še poslanka Putinove stranke Enotna Rusija v ruski Dumi, ves čas pa tudi podpira vojno v Ukrajini. Zaharova zdaj prihaja v Ljubljano, kjer bo nastopila na Festivalu Ljubljana 20. avgusta. Njeno gostovanje odpira kar nekaj utemeljenih kritik in pomislekov.

Left hypocrisy

Left hypocrisy

The hypocrisy of the hard left never goes away. It is always accompanied by the abuse of its enemies. We can see this once again, at the present moment, over the toxic alliance of the extremist left with the extremist Islamists. Modern social media has allowed hard leftists to push lies and bias and mislead or corrupt decent people, and also to intimidate their enemies. These promotors of bad ideas and false news often hide behind pen names, and with their friends they target people. What we need is honest voices and high standards of publications.

Nova “os zla”: Spopad ali propad zahodne civilizacije

Nova “os zla”: Spopad ali propad zahodne civilizacije

Hladna vojna se dejansko nikoli ni končala. Ruska bolečina ob izgubi sovjetskega imperija in globoka zamera do Zahoda, ki ga krivijo za ta propad, ni nikoli izginila. V avtokratu Putinu so Rusi našli nekoga, ki lahko vzpostavi mešanico bivšega imperializma Sovjetske zveze s primesmi starega carističnega imperija, ki ga vodijo člani drugega direktorata bivše KGB. Putin vidi vzhodnoevropske države kot del izgubljenega imperija, ki ga je potrebno ponovno osvojiti, in ne kot samostojne države, ki imajo pravico do lastnega odločanja. To je srž vojne v Ukrajini. Nova “os zla”, ki poleg Rusije vključuje še komunistično Kitajsko in iransko teokratsko diktaturo, niti ne skriva več, da je njen cilj bodisi uničenje bodisi podreditev Zahoda.

Sindikalni pudlji na zasluženem dopustu

Sindikalni pudlji na zasluženem dopustu

Slovenski sindikati me spominjajo na prijaznega pudlja, ki dobro ve, katera roka ga hrani in kateri besedi mora biti pokoren, če hoče dobro, dolgo in udobno živeti na zofi v premierjevi dnevni sobi. Gospodarjevi roki in besedi se nima smisla preveč upirati, ker so v igri prepomembne stvari. Razlika je samo v tem, da pravi sindikati nikoli niso pudelj in da se napake v sindikalnem gibanju poznajo v žepih njihovih članov še dolgo let, pravzaprav vse do njihove smrti v obliki prenizkih pokojnin. Rešitev ni v mehkih sindikalnih vodjih, ampak v članstvu, ki mora resno oceniti, ali so pogajanja in ukrepi njihovih sindikalnih voditeljev še pravilni. Če niso, je potrebno po demokratično ukrepati, da se razmere izboljšajo.