Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost

Avtor: | 1. januarja, 2023

Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako delovanje bo še posebej pomembno v konkretnih izzivih v letu 2023 med katerimi bo najpomembnejša nadaljnja evropska vsestranska podpora Ukrajini v boju z ruskim agresorjem, ki zaničuje zahodni model liberalne demokracije vključno s človekovimi pravicami. Ta podpora je pomembna za po-konfliktno obnovo evropskega varnostnega sistema na temelju prepovedi agresije, nasilnega spreminjanja meja  ter spoštovanja ozemeljske nedotakljivosti in celovitosti držav

“Leto 2022 bo intenzivno v tehtanju moči velikih. In polno negotovosti”, sem zapisal ob začetku lanskega leta v prispevku Gotova negotovost: V letu 2022 najverjetneje še ne bo “vrnitve v normalnost” (vir), ki je kar dobro napovedal trende. Leto 2022 se je s post-covidnim okrevanjem gospodarstva sicer začelo obetavno. A optimizem je ob pomanjkanju surovin in prekinitvah dobavnih verig kmalu pregnala vztrajna, ponudbeno gnana inflacija, predvsem pa protipravna vojaška agresija Rusije na Ukrajino. Posledice tega regionalnega konflikta so globalne, saj so vanj neposredno ali posredno vpete vse velike sile. Ta vojna je razgradila sistem evropske varnosti in vpliva na spremembe svetovnih dobavnih, energetskih in prehranskih verig. Povzroča svetovno nestabilnost. V njenem bistvu pa se zrcali spor vrednostnih sistemov multipolarnega sveta. Avtokracija, z globalno ponudbo alternativnega družbeno-političnega državnega modela, proti liberalni demokraciji, ki jo prezira.

Globalna mednarodna in varnostna situacija ostajata torej zelo zapleteni in postajata vse bolj nepredvidljivi. Predvsem za majhne države je dobra orientacija nujna. Geopolitika namreč spet šteje. Agresivna Rusija in vzpenjajoča se Kitajska predstavljata resne strateške izzive evroatlantski skupnosti. Odpornost, vzdržljivost, strateška avtonomija in daljnovidnost ali predvidevanje bodo v Evropski uniji(EU) in njenih članicah, vključno s Slovenijo, ključne kategorije v letu 2023. Še posebej pred volitvami v novi Evropski parlament leta 2024.

Geopolitična Evropska unija

Leto 2023 bo za Evropo in njene državljane posebej zahtevno. Po nekaterih napovedih naj bi v tem letu potekalo več hkratnih in med seboj povezanih kriz. Ta “multikriza”, ki naj bi imela še posebej velike, multiplikativne negativne učinke, bo testirala dejansko odpornost in vzdržljivost EU. Slednja je po več kot desetletju raznovrstnih kriznih obdobij v zapletenih procesih svoje notranje konsolidacije ter izgradnje strateške avtonomije. Nadaljnja rast inflacije in obrestnih mer, padanje gospodarske rasti (staglflacija) preoblikovanje globalnih energetskih sistemov, deglobalizacija produkcijskih in dobavnih verig, rastoči protekcionizem, vzpon ameriškega ekonomskega populizma in geopolitični trki lahko ogrozijo dolgoročno gospodarsko konkurenčnost EU in njen poslovni model, ki je predolgo temeljil na prevelikih, predvsem pa strateško kratkovidnih odvisnostih od dveh avtoritarnih sistemov – energetske od Rusije in izvozne od Kitajske.

Finančna šibkost nekaterih članic (npr. pomembna Italija), visoka inflacija in cena energentov ter potencialna izguba investicij zaradi neugodnega poslovnega okolja (pretirana birokratizacija in tudi nerazumna preregulacija) lahko ogrozijo celo stabilnost evropskega kontinenta. Morebitni globlji spor z ZDA o inflacijsko-okoljskih subvencijah in neizpolnjevanje lastnih zavez za obrambne izdatke v okviru zveze NATO bi lahko ogrozil za varnost EU kritično pomembne transatlantske odnose. Vzpon protekcionizma v pomembnih polih sveta (ZDA, Kitajska) zelo negativno vpliva na svetovni sistem proste trgovine, ki je za EU kot eno največjih trgovinskih in izvoznih sil izjemne važnosti. Globalni protekcionizem povečuje nevarnosti recesije za EU, še posebej, ker se njena gospodarska moč v po-covidnem obdobju od vseh svetovnih blokov najpočasneje obnavlja. Prav ZDA in Kitajska sta tisti sili, ki največ vlagata v inovacije, razvoj revolucionarnih-transformacijskih tehnologij, avtonomne mobilnosti in umetne inteligence. EU za njima resno zaostaja. Kot tudi pri raziskavah o potencialih vodika kot realnega in stabilnega vira energije prihodnosti. Tehnološka, digitalna moč je danes glavni vir geopolitične moči.

V tako negotovem multipolarnem svetu bo morala EU nekatere ključne politike verjetno še bolj okrepiti in integrirati, da bi dosegla zadostno stopnjo lastne odpornosti in strateške avtonomije. Samo močna, povezana, solidarna in učinkovita EU lahko postane geopolitični globalni akter. Le kot taka lahko stopi v bitko za globalne verige vrednosti in narekuje tehnološke standarde. Samo gospodarsko močna in globalno konkurenčna EU, z doslednim spoštovanjem lastnih temeljev – vladavine prava, je lahko svetovni vodja uveljavljanja človekovih pravic, človeka vrednih delovnih pogojev, demokratičnih vrednot in varovanja okolja.

Enotna EU, enotna transatlantska skupnost

Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako delovanje bo še posebej pomembno v konkretnih izzivih v letu 2023 med katerimi bo najpomembnejša nadaljnja evropska vsestranska podpora Ukrajini v boju z ruskim agresorjem, ki zaničuje zahodni model liberalne demokracije vključno s človekovimi pravicami. Ta podpora je pomembna za po-konfliktno obnovo evropskega varnostnega sistema na temelju prepovedi agresije, nasilnega spreminjanja meja  ter spoštovanja ozemeljske nedotakljivosti in celovitosti držav. Morda v okviru Evropske politične skupnosti.

Vojne namreč ne dobi močneje oboroženi, temveč vzdržljivejši. Ne gre tudi podcenjevati močnega ruskega protidemokratičnega in populističnega propagandnega delovanja na politiko in javna mnenja v državah članicah EU. To lahko vodi do utrujenosti in naveličanosti nudenja potrebne, zlasti vojaške pomoči Ukrajini. Sovpadajoči svetovni izzivi v svetu leta 2023 bodo še naprej zlasti monopolno gnane rastoče cene goriv in hrane, boj proti inflaciji, težave tehnoloških velikanov in za EU pomembno reševanje post-brexit odnosov z Združenim kraljestvom. Obširni gozdni požari in suše v letu 2022 so potrdili nadaljnjo nujnost prehoda v obnovljive vire energije in uresničevanje zelene okoljske agenda kljub visokim stroškom. Kot žal kaže bo ponovno negotova post-pandemična situacija na Kitajskem, ki lahko ponovno blokira svetovno gospodarsko in družbeno življenje, kljub že uveljavljenem soživljenju s Covid ponovno pomembna svetovna tema.

EU bo v letu 2023 torej morala prioritetno krepiti odpornost in globalno konkurenčnost lastnega gospodarstva in industrije, gospodarsko konvergenco ter energetsko/prehransko avtonomijo tako z vlaganji v zeleno agendo in tarnsformacijske tehnologije kot krepitvijo transatlantskega partnerstva. Mora se prilagoditi novi varnostni realnosti v svetu. Poleg podpore politiki mirnega reševanja sporov bo zato morala okrepiti aktivnosti in učinkovitost skupne zunanje in obrambne politike, lastnih obrambnih zmogljivosti in obrambnih zmogljivosti zavezništva NATO. Ta ostaja ključni temelj evropske varnosti.

Politiko širitve, pomoči in transformacije sosedstva (Mediteran, migracije), posebej ob novih nestabilnostih, napetostih in možnih spopadov na Zahodnem Balkanu, mora obravnavati strateško – skozi geopolitična očala. Prav vladavini prava, standardom liberalne demokracije, svobodi medijev, delovanju civilne družbe in nevladnih organizacij ter spoštovanju svobode izražanja mora EU tako v državah članicah kot v državah kandidatkah/aspirantkah skozi širitveni proces posvetiti posebno, ne le nominalno pozornost. To ji do danes ni šlo najbolje od rok in posledice so vidne – nestabilne in krhke družbene strukture, beg mladih in izobraženih ter države močnih avtoritarnih vodij.

Da bi lahko uveljavljala protikorupcijske standarde v državah kandidatkah, bo morala Unija počistiti najprej lastne institucije. EU razpolaga z enkratno mešanico mehke moči, normativnega vodstva in ekonomskih vzvodov. Svojo izjemno trgovinsko in gospodarsko moč mora prevesti v geopolitično moč. Tako bo lahko s svojo transatlantsko zaveznico ZDA vplivala na sodobno svetovno geopolitiko. EU je namreč del transatlantske demokratične vrednostne skupnosti, zato ni priporočljivo, da bi vodila politiko ekvidistance med demokratičnimi in avtoritarnimi svetovnimi poli moči. Posebej v času velikih neželenih varnostnih izzivov mora krepiti enotnost transatlantskega zavezništva in prevzeti svoj delež obveznosti za obrambo. Seveda bo morala EU razviti tudi elemente trde moči ter strateško predvidevanje in delovanje, če bo želela kot “suverena”, geopolitična sila ali globalni igralec v multipolarnem svetu izvajati tudi lastni vpliv. To sicer niso nova spoznanja, a situacija v letu 2023 bo zahtevala višjo dinamiko razvoja najpomembnejših skupnih politik EU. Taka je tudi zahteva evropskih državljanov v okviru nedavno končane Konference o prihodnosti EU.

Slovenija v jedru

Močna, enotna, povezana, solidarna, vključujoča, strateško delujoča, avtonomna, odporna in na demokratičnih vrednotah temelječa EU je v interesu Slovenije. Prav zato bi morala biti posebej aktivna pri oblikovanju skupnih, integrativnih evropskih politik, ki se tičejo štirih svoboščin EU, enotnega trga, storitev, financ, migracij, socialne razsežnosti unije, krepitve evropske zunanje in obrambne politike, širitve in t.i. Vzhodne ter Južne soseščine. Razvojni model pa bi lahko začela utemeljevati na novih modelih blagostanja državljanov in ne zgolj indikatorju rasti BDP – tako kot dela skupina razvitih držav (Finska, Islandija, Nova Zelandija, Škotska in Wales) v Partnerstvu za ekonomijo blagostanja.

Aktivno bi morala delovati v jedrni skupini najnaprednejših članic, ki si prizadevajo za reformo institucij in večjo učinkovitost skupnih politik EU v skladu z mnenji naših državljanov na Konferenci o prihodnosti EU. Najprej v okviru obstoječih pogodb EU. Tudi v letu 2023 bo morala naša država nadaljevati z močno podporo doslednemu spoštovanju temeljnih vrednot Unije, predvsem načelu vladavine prava na način, kot ga definira najrazvitejši del EU (skupina prijateljev vladavine prava), Sodišče EU in kot smo ga sami že ponotranjili skozi evropski pristopni proces. Temeljne vrednote bo morala dosledno uveljavljati tudi doma. Za obrambo demokratičnih vrednot in svoboščin ter načel mednarodnega prava, ki so posebej pomembna za majhne države, mora nadaljevati s pomočjo Ukrajini.

V novem letu so poleg nadaljnjega razvoja odličnih odnosov s sosedi v interesu Slovenije tudi čvrsti partnerski transatlantski odnosi, dobri odnosi z ZDA in delujoče obrambno zavezništvo NATO. Vse to je za Slovenijo še posebej pomembno v okviru skupnega delovanja za stabilnost nemirnega Zahodnega Balkana in njegovo vključevanje v EU. Na tem območju ima naša država vitalne varnostne, gospodarske in politične interese.

Posebno pozornost bo morala Slovenija dati tudi lastni energetski (in prehranski) varnosti ter strateški diverzifikaciji, ki se ji je pred leti nestrateško odrekla v korist odvisnosti od zgolj ruskih energentov. Slovenija s svojim pomembnim pristaniščem leži na stičišču pomembnih transportnih in logističnih evropskih koridorjev (sredozemski, baltsko-jadranski in zahodnobalkanski). Evropska zelena mobilnost prihodnosti temelji na hitrih železnicah. Paziti mora torej, da bo svojo strateško, vozliščno lego v središču pomembnih evropskih infrastruktur ohranila tako za tovorno kot potniško mobilnost, in da je tokovi ne bodo zaobšli.

To je še posebej pomembno v času regionalizacije globalizacije, redistribucije proizvodnje (zmanjševanje odvisnosti od Kitajske) in krajšanja logističnih verig, ko se bo pomen Sredozemlja in Evropi bližnjih pristanišč (“reshoring” in “nearshoring”) v prihodnjem desetletju za EU zelo povečal. Zaradi posledic vojne v Ukrajini se tudi pomorski prometni tokovi preusmerjajo v Jadran.

Vse to narekuje tudi novo aktivnejšo sredozemsko zunanjo politiko Slovenije v novem letu.

Iztok Mirošič je veleposlanik. Prispevek izraža izključno osebno mnenje avtorja in v ničemer ne odraža mnenje stališč ali uradnih informacij Ministrstva za zunanje zadeve, kjer je gospod Mirošič zaposlen.

0 Komentarjev

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar
Najboljši Robi na svetu

Najboljši Robi na svetu

V preteklih dneh, tednih, se je bolj ali manj izkristalizirala predvolilna taktika predsednika vlade Roberta Goloba in njegovega Gibanja Svoboda. Ne glede na dejstva, preverljive podatke, bodo javnost zasuli s podatki, takšnimi in drugačnimi statistikami o njihovi neverjetni, zgodovinski uspešnosti. To je predsednik vlade počel tudi ob interpelaciji v Državnem zboru. Ključ njegovega promocijskega uspeha pa so glavni mediji. Bodo nekritično ponavljali njegove floskule, ali bodo morda postavili kakšno vprašanje, naredili resno analizo njegovega “zgodovinskega” dela? Izkoriščanje družinskih članov, mame, pri samopromociji na družbenih omrežjih tudi ni več ovira. To pač ni normalno.

Politiki novega kova sejejo veter, da bodo želi vihar

Politiki novega kova sejejo veter, da bodo želi vihar

Politika je namreč resničnostni šov, ki se ne dogaja več v prirejenih televizijskih studijih, pač pa v vsakdanjem življenju. In politiki novega kova niso več dobri stari demokrati, socialisti, krščanski demokrati ali liberalci, ampak le še lažnivci, nasilneži, izsiljevalci in nadlegovalci. V tem novem svetu, ki bi se še včeraj zdel distopija, je vsak dan manj razuma. Zdaj je čas za akcijo, za prevlado močnejših nad šibkejšimi, avtokratov nad demokrati. Resda da so v Evropi (EU) demokrati še vedno v precejšnji prednosti pred avtokrati – trenutno razmerje sil je približno 75 : 25 v korist demokratov -, vendar pa so trendi naklonjeni zagovornikom trde roke, reda in discipline, tradicionalnih vrednot in obračuna z vsemi, ki se upirajo politikom novega kova. Kdor ne sprejema njihovega evangelija, je sovražnik, izdajalec, peder ali prodana duša …

Točka preloma

Točka preloma

Bilo je jeseni 2023. Slabo leto po absolutni zmagi na volitvah, predsednik stranke António Costa je suvereno vodil svojo tretjo portugalsko vlado. Zjutraj, 7. novembra je tožilstvo sporočilo, da ga preiskujejo v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi v poslih z litijem in ‘zelenim’ vodikom. Skupaj še z nekaterimi ministri njegove vlade. Nekaj ur zatem, po pogovoru s predsednikom države, je portugalski premier sporočil, da ima “čisto vest” in “popolno zaupanje v pravosodje. V takšnih primerih dolžnosti predsednika vlade niso združljive s kakršnim koli sumom. In v teh okoliščinah sem predsedniku republike predložil svoj odstop.” je povedal, Sledile so predčasne volitve in nova vlada.

Novinarski psi lahko še tako lajamo, ampak mafijska karavana bo šla mirno dalje

Novinarski psi lahko še tako lajamo, ampak mafijska karavana bo šla mirno dalje

Predstavljajte si, kaj bi se zgodilo, če bi slovenski premier nekega dne ugotovil, da obstaja genialen način, kako v trenutku pokončati pošast, imenovano korupcija v javnem zdravstvu. Z nekaj zakonskimi spremembami bi ZZZS naložili, da mora financirati vse ponudnike zdravstvenih storitev, ki so kvalificirani, licencirani in ki lahko zagotavljajo tiste zdravstvene storitve, ki jih pacienti potrebujejo, pri čemer pa je popolnoma vseeno, ali gre za javne ali zasebne ponudnike. Glavno je to, da je storitev opravljena kvalitetno, strokovno in v okviru finančnih omejitev. Greste stavit, kdo bo bolj učinkovit in uspešnejši? Zasebni ponudnik, brez dvoma, saj bo v kali zatrl kakršno koli misel o korupciji. Kdo pa je tako nor, da bo kradel samemu sebi?!

O nasilju med Slovenci: “Kdor ubije Kreka, dobi 50.000 evrov nagrade!”

O nasilju med Slovenci: “Kdor ubije Kreka, dobi 50.000 evrov nagrade!”

S kakšno pravico obsojamo mlade, s kakšno pravico mediji zaobidejo nasilje odraslih, ko se spravljajo na nasilje med otroki? Najprej bo potrebno urediti nasilje med odraslimi in šele potem nastopijo pogoji za ureditev nasilja med mladostniki. Spremeniti bo potrebno vzorce vedenja, ki dajejo prednost nasilju. Nasilje med mladimi je samo del nasilja, ki je prisotno v sodobni družbi. Z obsojanjem mladih in njihovim pošiljanjem v zapore ga prav gotovo ne bomo rešili, ampak samo še okrepili. Vprašanje je, ali smo pripravljeni več narediti na sebi in zmanjšati nasilje v družbi. Rešitev ni v tem, da smo še bolj agresivni proti mladostnikom, ampak da postanemo manj agresivni, kar pa ne bo lahko. Kajti mir pride šele po velikih naporih cele generacije in ne samo mladih.

Da čaka medije kriza, vemo že vsaj deset let. In samo še huje bo!

Da čaka medije kriza, vemo že vsaj deset let. In samo še huje bo!

Ali so slovenski mediji res v krizi? Odgovor je pritrdilen. Toda v krizi so bili tudi lani in bodo bržkone še v prihodnjih letih. Ali so za to nezavidljivo stanje krivi lastniki medijev? Nikakor ne. Ali so problem zasebni lastniki, ki naj bi jim šlo le za profit, zato odpuščajo najboljše novinarje, ker jih največ stanejo? Tudi ta odgovor ni pritrdilen. Medijske hiše so gospodarske družbe in razen v policijskih državah o njih odločajo na eni strani bralci, na drugi pa trg. Torej zakon ponudbe in povpraševanja. Če kdo ni previdel, kakšen bo razvoj dogodkov na področju medijev, za to ne more kriviti kapitalizma.

Ni prvoaprilska, ko NPU ugotovi, da podpisnica škodljive pogodbe ni odgovorna za podpis škodljive pogodbe

Ni prvoaprilska, ko NPU ugotovi, da podpisnica škodljive pogodbe ni odgovorna za podpis škodljive pogodbe

Na 1. april, ko se tudi nekateri glavni mediji pridružujejo izumljanju bedastih novic, čeprav to ni potrebno, ker to zavedno ali nezavedno počnejo vsak dan, je za glavno prvoaprilsko šalo poskrbel Nacionalni preiskovalni urad (NPU). V žaru predvolilne borbe za zaščito lika in dela predsednika vlade Roberta Goloba ter finančnega ministra je prijatelj premierja, sicer direktor NPU, pričakovano neodvisno in strokovno ugotovil, da za podpis škodljive pogodbe o nakupu podrtije Litijske 51 ni odgovorna nekdanja ministrica, ki je pogodbo s klavzulo kupljeno-videno podpisala brez ogleda stavbe in ob jasnih sporočilih sodstva, da je stavba popolnoma neprimerna in neuporabna.

Ko je lažje umreti, kot ljudem reči oprosti

Ko je lažje umreti, kot ljudem reči oprosti

Politiki se redko opravičijo za stvari, ki so jih naredili narobe, brez občutka ali celo v nasprotju z moralo, da niti ne omenjamo takšnih ali drugačnih kršitev zakonov. Kot da bi bilo opravičilo nekaj ponižujočega, nesprejemljivega in odvečnega. Takšen pogled je tuj demokratičnim družbam, kjer velja načelo, da so izvoljeni predstavniki ljudstva odgovorni volivcem, državljanom in davkoplačevalcem za svoja dejanja in besede. Če se tega zavedajo, potem se ljudem opravičijo za neprijetne odločitve ali izjave, manjše moralne spodrsljaje in napake. Toda slovenski standardi so nižji, čeprav so se v zadnjih tridesetih letih postopno dvigovali. Slovenci imamo že na načelni ravni velik problem z opravičevanjem. Beseda “oprosti” nam nekako ne gre z jezika. In če imamo s tem notranje boje navadni ljudje, potem ni čudno, da je s politiki še toliko huje.