Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do klika obeležil 30-letnico svojega delovanja, odkar je bil leta 1992 izločen iz Univerze v Mariboru in ga je Vlada Republike Slovenije razglasila za samostojni javni zavod z namenom razvoja in delovanja sistema in servisov COBISS. Ob tem pa so avtorji filma in organizatorji prireditve pozabili na 35. rojstni dan COBISS-a, brez katerega IZUM-a ne bi bilo …
Ko sem 21. decembra 2022 na to opozoril vodstvo IZUM-a s pripisom “Vredno čestitke”, se mi je direktor Instituta dr. Aleš Bošnjak za opomnik zahvalil, na Facebook strani COBISS – poti do znanja pa je bilo nato objavljeno obvestilo: “COBISS, vse najboljše za 35. rojstni dan! Predvsem pa hvala vsem vam, marljivim knjižničarkam in knjižničarjem, ter drugim, ki ga ustvarjate skupaj z nami.”
Preoblikovanje IZUM-a v samostojni javni zavod države Slovenije je sledilo razpadu Jugoslavije in posledično razveljavljenemu (na kožo IZUM-a spisanemu) razpisu Zveznega sekretariata za razvojza izbiro nosilca funkcij informacijskega servisa SZTIJ (Sistema znanstvenih in tehnoloških informacij Jugoslavije) kot tudi ambicijam takratnega vodstva IZUM-a, da nadaljuje z implementacijo COBISS-a tudi zunaj meja Slovenije. Zato je bil IZUM leta 1992 z vladnim odlokom vsebinsko opredeljen kot “informacijski infrastrukturni servis KIS/SZTI in nosilec razvoja skupnih osnov knjižničnega informacijskega sistema ter znanstvenega informiranja in komuniciranja v Republiki Sloveniji”, njegova mednarodna usmeritev pa je bila opredeljena kot “izvoz ter uvoz blaga in storitev v okviru dejavnosti”.
Kot rojstni dan COBISS-a se šteje 21. december 1987 – dan, ko je predsedstvo takratne Skupnosti jugoslovanskih nacionalnih knjižnic na seji v Beogradu sprejelo Skupne osnove računalniško podprtega knjižničnega informacijskega sistema SFRJ.
Rojstni list COBISS-a
SKUPNOST JUGOSLOVANSKIH NACIONALNIH KNJIŽNIC 21. 12. 1987 Skupne osnove računalniško podprtega knjižničnega informacijskega sistema SFRJ 1. Vzajemni katalog Vzajemni katalog je skupna online bibliografska baza podatkov SR/SAP v SFRJ, ki se formira kot rezultat koordinirane in enotne bibliografsko-kataložne obdelave knjižničnega gradiva, pri kateri sodelujejo nacionalne in univerzitetne knjižnice ter Jugoslovanski bibliografski institut. Baza podatkov se oblikuje na osnovi kooperativnega zbiranja bibliografskih podatkov, kar predstavlja predvsem porazdelitev dela pri zelo dolgotrajnem in zahtevnem postopku obdelave knjižničnega gradiva oziroma racionalizacijo obdelave. Na ta način dosežemo, da bo vsaka bibliografska enota obdelana enkrat in na enem mestu v sistemu in zatem dostopna vsem. Kooperativni online katalog bo služil nacionalnim in univerzitetnim knjižnicam kot središčem sistema v SR/SAP kot vir podatkov pri vzpostavljanju lastnih baz podatkov za njihove lokalne potrebe. Nacionalne in univerzitetne knjižnice SR/SAP in Jugoslovanski bibliografski institut vnašajo zapise najprej v lastne baze podatkov na svojih sistemih. Po zaključeni obdelavi se zapis verificira s strani za to zadolženega bibliografskega centra in nato kopira v skupno bazo oz. v vzajemni katalog na nivoju Jugoslavije. Poleg bibliografskih podatkov vsebuje vzajemni katalog tudi podatke o lokaciji, tj. šifro knjižnice, v kateri se publikacija nahaja. Udeleženci v vzajemnem katalogu so načeloma lahko vse knjižnice, v fazi vzpostavljanja pa so to nacionalne knjižnice in JBI, ki v svojih republikah in pokrajinah lahko v skladu s koncepcijo KIS (knjižničnega informacijskega sistema) sporazumno odločajo, katere knjižnice znotraj njihovega področja lahko sodelujejo pri kreiranju kataloga. Vzajemni katalog vsebuje bibliografske zapise v formatu UNIMARC tako za vse domače in tuje monografske in serijske publikacije kot tudi za drugo gradivo, ki se obdeluje v nacionalnih in univerzitetnih knjižnicah, ter članke iz domačih časopisov in članke domačih avtorjev v tujih publikacijah. | Funkcije vzajemnega kataloga:
Vzpostavljanje vzajemnega kataloga se prične 1. 1. 1988. 2. Računalniška infrastruktura
3. Naloge, za katere se predlaga sofinanciranje s strani Zveznega sklada za spodbujanje tehnološkega razvoja
|
Na navedenih temeljih sistema vzajemne katalogizacije je bil leta 1991 promoviran Kooperativni online bibliografski sistem in servisi – COBISS. Ob razpadu Jugoslavije istega leta je v sistemu sodelovalo 55 knjižnic iz vseh njenih nekdanjih republik, od tega 33 iz Slovenije, 10 iz Srbije, 4 iz Bosne in Hercegovine, 4 s Hrvaške, 3 iz Črne gore in 1 iz Makedonije. Knjižnice zunaj Slovenije so se zatem izključile iz skupnega sistema vzajemne katalogizacije, skoraj vse pa so postopoma obnovile sodelovanje z IZUM-om in v svojih državah vzpostavljajo avtonomne knjižnične informacijske sisteme na platformi COBISS z vzajemno katalogizacijo v mreži COBISS.Net. V mrežo COBISS.Net je bilo na 35. rojstni dan COBISS-a vključenih skupaj 1452 knjižnic, od tega 925 iz Slovenije (vključno z vsemi šolskimi), 255 iz Srbije, 101 iz BiH, 72 iz Severne Makedonije, 48 iz Črne gore, 39 iz Albanije, 10 s Kosova in 2 iz Bolgarije. Hrvaška je leta 1991 šla svojo pot in danes njene knjižnice uporabljajo 5 različnih med seboj nepovezanih sistemov.
Kot dolgoletnega direktorja IZUM-a me je meseca maja producent uvodoma omenjenega dokumentarnega filma, Boštjan Batič (sodelavec oddelka Odnosi z javnostmi v IZUM-u), povabil k sodelovanju pri pripravi dokumentarnega filma o razvoju IZUM-a in njegovih storitev, kar pa sem odklonil z naslednjo obrazložitvijo:
“Ker sem bil leta 2017 zaradi mojih javno predstavljenih razvojnih težav IZUM-a in projekta COBISS.Net po sklepu Upravnega odbora IZUM-a deložiran iz IZUM-a, ne morem sprejeti vašega povabila, da v dokumentarnem filmu o razvoju IZUM-a in njegovih storitev predstavim svoj pogled na začetke in vizijo IZUM-a. Ker aktualni direktor IZUM-a zavrača ugotovitve in predloge Civilne iniciative za rešitev strateških razvojnih vprašanj javnega zavoda IZUM in projekta COBISS.Net (www.zacobiss.net), vi pa v imenu zaposlenih v UO IZUM-a to podpirate, tudi ne vidim potrebe, da presojo relevantnosti mojih stališč do razvojnih vprašanj od ustanovitve IZUM-a do danes prepustim ‘režiserjem’ dokumentarnega filma.”
Do navedene deložacije je prišlo po objavi mojega članka z naslovom IZUM in COBISS.Net brez perspektive? v sobotni prilogi Večera (vir). Sklep o prepovedi uporabe pisarne v IZUM-u in e-naslova tomaz.seljak@izum.si je bil sprejet na sej Upravnega odbora IZUM-a 27. februarja 2017 na predlog njegovega predsednika Bruna Rednaka in takrat tudi člana stranke SMC, sicer zaposlenega na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Istega dne je skupina evropskih poslancev iz Slovenije poslala predsedniku vlade in predsedniku Državnega zbora pismo podpore meni in projektu COBISS.Net (vir).
Priložnostno dobrikanje direktorja IZUM-a knjižničarkam in knjižničarjem, kar lahko tokrat vidimo na Facebook strani COBISS-a, je zaslediti že nekaj let in je zanj tudi koristno. Predstavniki knjižnic imajo namreč v nezakonito sestavljenem Upravnem odboru IZUM-a večino, in ker večina nima potrebnih kompetenc za odločanje o strateških razvojni vprašanjih IZUM-a in projekta COBISS.Net, slepo sledijo pojasnilom direktorja in soglašajo, da mu ni treba odgovarjati na vprašanja, ki zadevajo netransparentno poslovanje IZUM-a ter ugotovitve in predloge Civilne iniciative za IZUM in COBISS.Net (vir). Tako so dr. Alešu Bošnjaku pred kratkim podelili tudi še en direktorski mandat. Proti je glasoval le eden od predstavnikov ustanovitelja IZUM-a, ki edini ni v konfliktu interesov.
Glede zaslug marljivih knjižničark in knjižničarjev pri “ustvarjanju” COBISS-a pa kot vodilni avtor sistema dobro vem, da je pri organizacijski in vsebinski zasnovi sistema COBISS sodelovalo le nekaj kreativnih knjižničark in knjižničarjev, nekaj tisoč zaposlenih v knjižnicah pa danes brezplačno uporablja aplikacije COBISS pri obdelavi knjižničnega gradiva in pri drugih opravilih v nacionalnem knjižničnem informacijskem sistemu COBISS.SI. Navedeno pa ne delajo za IZUM, ki bi se jim moral za to zahvaljevati, temveč je to njihova delovana obveznost v službi uporabnikov knjižnični storitev.
Organizacijski model sistema COBISS je svetovna inovacija z najvišjim možnim “donosom” glede na stroške. Koristi se med drugim odražajo v visoki učinkovitosti knjižnic pri obdelavi/katalogizaciji knjižničnega gradiva, visoki kakovosti bibliografskih zapisov, multifunkcionalnosti baz podatkov, učinkoviti dostopnosti knjižničnega gradiva in v transparentnosti rezultatov raziskovalnega dela. Zasluge za to pa nimajo “predvsem” knjižničarke in knjižničarji, temveč snovalci organizacijskega modela sistema in aplikacij COBISS.
Ob tem je vodstvo IZUM-a verjetno tudi taktično pozabilo, kako so nekatere knjižničarke in knjižničarji celo:
-nasprotovali integriranemu vodenju knjižničnih katalogov in bibliografij v sistemu COBISS,
-nasprotovali vključitvi manjših splošnih in šolskih knjižnic v COBISS.SI,
-pri pripravi Zakona o knjižničarstvu pred letom 2000 nasprotovali opredelitvi COBISS-a kot nacionalnega sistema in
-leta 2010 (s pomočjo Odvetniške družbe Čeferin) nasprotovali uveljavitvi kriterijev za ugotavljanje njihove usposobljenosti za vzajemno katalogizacijo, ki je pogoj za kakovost bibliografskih zapisov v sistemu COBISS.SI.
Nasprotovanje vodje Univerzitetne službe za knjižnično dejavnost na Rektoratu Univerze v Ljubljani leta 2017 predlogu, da se Rektorska konferenca pridruži pobudi skupine evropskih poslancev iz Slovenije, da se projekt COBISS.Net uvrsti med strateške projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije, kot sta to pred tem že storila MIZŠ in SAZU, pa je bilo že več kot absurdno.
0 Komentarjev