Pozabljena obletnica: Vodstvo IZUM-a je pozabilo na 35. rojstni dan COBISS

Avtor: | 28. decembra, 2022

Institut informacijskih znanosti v Maribor (IZUM) je 20. decembra 2022 s premiero dokumentarnega filma z naslovom Od kartice do klika obeležil 30-letnico svojega delovanja, odkar je bil leta 1992 izločen iz Univerze v Mariboru in ga je Vlada Republike Slovenije razglasila za samostojni javni zavod z namenom razvoja in delovanja sistema in servisov COBISS. Ob tem pa so avtorji filma in organizatorji prireditve pozabili na 35. rojstni dan COBISS-a, brez katerega IZUM-a ne bi bilo …

Ko sem 21. decembra 2022 na to opozoril vodstvo IZUM-a s pripisom “Vredno čestitke”, se mi je direktor Instituta dr. Aleš Bošnjak za opomnik zahvalil, na Facebook strani COBISS – poti do znanja pa je bilo nato objavljeno obvestilo: “COBISS, vse najboljše za 35. rojstni dan! Predvsem pa hvala vsem vam, marljivim knjižničarkam in knjižničarjem, ter drugim, ki ga ustvarjate skupaj z nami.”

Preoblikovanje IZUM-a v samostojni javni zavod države Slovenije je sledilo razpadu Jugoslavije in posledično razveljavljenemu (na kožo IZUM-a spisanemu) razpisu Zveznega sekretariata za razvojza izbiro nosilca funkcij informacijskega servisa SZTIJ (Sistema znanstvenih in tehnoloških informacij Jugoslavije) kot tudi ambicijam takratnega vodstva IZUM-a, da nadaljuje z implementacijo COBISS-a tudi zunaj meja Slovenije. Zato je bil IZUM leta 1992 z vladnim odlokom vsebinsko opredeljen kot “informacijski infrastrukturni servis KIS/SZTI in nosilec razvoja skupnih osnov knjižničnega informacijskega sistema ter znanstvenega informiranja in komuniciranja v Republiki Sloveniji”, njegova mednarodna usmeritev pa je bila opredeljena kot “izvoz ter uvoz blaga in storitev v okviru dejavnosti”.

Kot rojstni dan COBISS-a se šteje 21. december 1987 – dan, ko je predsedstvo takratne Skupnosti jugoslovanskih nacionalnih knjižnic na seji v Beogradu sprejelo Skupne osnove računalniško podprtega knjižničnega informacijskega sistema SFRJ.

Rojstni list COBISS-a

SKUPNOST JUGOSLOVANSKIH NACIONALNIH KNJIŽNIC                 21. 12. 1987

Skupne osnove računalniško podprtega knjižničnega informacijskega

sistema SFRJ

1. Vzajemni katalog

Vzajemni katalog je skupna online bibliografska baza podatkov SR/SAP v SFRJ, ki se formira kot rezultat koordinirane in enotne bibliografsko-kataložne obdelave knjižničnega gradiva, pri kateri sodelujejo nacionalne in univerzitetne knjižnice ter Jugoslovanski bibliografski institut.

Baza podatkov se oblikuje na osnovi kooperativnega zbiranja bibliografskih podatkov, kar predstavlja predvsem porazdelitev dela pri zelo dolgotrajnem in zahtevnem postopku obdelave knjižničnega gradiva oziroma racionalizacijo obdelave. Na ta način dosežemo, da bo vsaka bibliografska enota obdelana enkrat in na enem mestu v sistemu in zatem dostopna vsem. Kooperativni online katalog bo služil nacionalnim in univerzitetnim knjižnicam kot središčem sistema v SR/SAP kot vir podatkov pri vzpostavljanju lastnih baz podatkov za njihove lokalne potrebe.

Nacionalne in univerzitetne knjižnice SR/SAP in Jugoslovanski bibliografski institut vnašajo zapise najprej v lastne baze podatkov na svojih sistemih. Po zaključeni obdelavi se zapis verificira s strani za to zadolženega bibliografskega centra in nato kopira v skupno bazo oz. v vzajemni katalog na nivoju Jugoslavije. Poleg bibliografskih podatkov vsebuje vzajemni katalog tudi podatke o lokaciji, tj. šifro knjižnice, v kateri se publikacija nahaja.

Udeleženci v vzajemnem katalogu so načeloma lahko vse knjižnice, v fazi vzpostavljanja pa so to nacionalne knjižnice in JBI, ki v svojih republikah in pokrajinah lahko v skladu s koncepcijo KIS (knjižničnega informacijskega sistema) sporazumno odločajo, katere knjižnice znotraj njihovega področja lahko sodelujejo pri kreiranju kataloga.

Vzajemni katalog vsebuje bibliografske zapise v formatu UNIMARC tako za vse domače in tuje monografske in serijske publikacije kot tudi za drugo gradivo, ki se obdeluje v nacionalnih in univerzitetnih knjižnicah, ter članke iz domačih časopisov in članke domačih avtorjev v tujih publikacijah.

Funkcije vzajemnega kataloga:

  • vzajemna katalogizacija

  • online iskanje v bazi podatkov

  • proizvodi (kataložni listki, bibliografije idr.)

  • medknjižnična izposoja

  • koordinacija nabave

Vzpostavljanje vzajemnega kataloga se prične 1. 1. 1988.

2. Računalniška infrastruktura

  • Nacionalne in univerzitetne knjižnice bodo razvijale računalniško mrežo, v kateri bodo vsi sistemi med seboj povezani preko JUPAK mreže za prenos podatkov.

  • Vzajemni katalog oz. vzajemna baza podatkov se nahaja na računalniškem sistemu VAX 8800 v Računalniškem centru Univerze v Mariboru, ki opravlja funkcije host centra in razvija programsko opremo.

  • Dogovorjeno je, da se nabavi kompatibilna računalniška oprema, ki bo omogočila racionalno in učinkovito funkcioniranje sistema.

  • Nabavljena oprema bo služila potrebam KIS in SZTI (sistema znanstvenih in tehnoloških informacij) za vzpostavljanje in iskanje v relevantnih bazah podatkov.

3. Naloge, za katere se predlaga sofinanciranje s strani Zveznega sklada za spodbujanje tehnološkega razvoja

  • Priključitev vseh nacionalnih in univerzitetnih knjižnic ter JBI na JUPAK z minimalno enim video terminalom in ustreznim tiskalnikom.

  • Izvajanje vseh funkcij host centra.

  • Razvoj enotne programske opreme.

  • Koordinacija strokovnih nalog skupnega pomena.«

Na navedenih temeljih sistema vzajemne katalogizacije je bil leta 1991 promoviran Kooperativni online bibliografski sistem in servisi – COBISS. Ob razpadu Jugoslavije istega leta je v sistemu sodelovalo 55 knjižnic iz vseh njenih nekdanjih republik, od tega 33 iz Slovenije, 10 iz Srbije, 4 iz Bosne in Hercegovine, 4 s Hrvaške, 3 iz Črne gore in 1 iz Makedonije. Knjižnice zunaj Slovenije so se zatem izključile iz skupnega sistema vzajemne katalogizacije, skoraj vse pa so postopoma obnovile sodelovanje z IZUM-om in v svojih državah vzpostavljajo avtonomne knjižnične informacijske sisteme na platformi COBISS z vzajemno katalogizacijo v mreži COBISS.Net. V mrežo COBISS.Net je bilo na 35. rojstni dan COBISS-a vključenih skupaj 1452 knjižnic, od tega 925 iz Slovenije (vključno z vsemi šolskimi), 255 iz Srbije, 101 iz BiH,  72 iz Severne Makedonije, 48 iz Črne gore, 39 iz Albanije, 10 s Kosova in 2 iz Bolgarije. Hrvaška je leta 1991 šla svojo pot in danes njene knjižnice uporabljajo 5 različnih med seboj nepovezanih sistemov.

Kot dolgoletnega direktorja IZUM-a me je meseca maja producent uvodoma omenjenega dokumentarnega filma, Boštjan Batič (sodelavec oddelka Odnosi z javnostmi v IZUM-u), povabil k sodelovanju pri pripravi dokumentarnega filma o razvoju IZUM-a in njegovih storitev, kar pa sem odklonil z naslednjo obrazložitvijo:

“Ker sem bil leta 2017 zaradi mojih javno predstavljenih razvojnih težav IZUM-a in projekta COBISS.Net po sklepu Upravnega odbora IZUM-a deložiran iz IZUM-a, ne morem sprejeti vašega povabila, da v dokumentarnem filmu o razvoju IZUM-a in njegovih storitev predstavim svoj pogled na začetke in vizijo IZUM-a. Ker aktualni direktor IZUM-a zavrača ugotovitve in predloge Civilne iniciative za rešitev strateških razvojnih vprašanj javnega zavoda IZUM in projekta COBISS.Net (www.zacobiss.net), vi pa v imenu zaposlenih v UO IZUM-a to podpirate, tudi ne vidim potrebe, da presojo relevantnosti mojih stališč do razvojnih vprašanj od ustanovitve IZUM-a do danes prepustim ‘režiserjem’ dokumentarnega filma.” 

Do navedene deložacije je prišlo po objavi mojega članka z naslovom IZUM in COBISS.Net brez perspektive? v sobotni prilogi Večera (vir). Sklep o prepovedi uporabe pisarne v IZUM-u in e-naslova tomaz.seljak@izum.si je bil sprejet na sej Upravnega odbora IZUM-a 27. februarja 2017 na predlog njegovega predsednika Bruna Rednaka in takrat tudi člana stranke SMC, sicer zaposlenega na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Istega dne je skupina evropskih poslancev iz Slovenije poslala predsedniku vlade in predsedniku Državnega zbora pismo podpore meni in projektu COBISS.Net (vir).

Priložnostno dobrikanje direktorja IZUM-a knjižničarkam in knjižničarjem, kar lahko tokrat vidimo na Facebook strani COBISS-a, je zaslediti že nekaj let in je zanj tudi koristno. Predstavniki knjižnic imajo namreč v nezakonito sestavljenem Upravnem odboru IZUM-a večino, in ker večina nima potrebnih kompetenc za odločanje o strateških razvojni vprašanjih IZUM-a in projekta COBISS.Net, slepo sledijo pojasnilom direktorja in soglašajo, da mu ni treba odgovarjati na vprašanja, ki zadevajo netransparentno poslovanje IZUM-a ter ugotovitve in predloge Civilne iniciative za IZUM in COBISS.Net (vir). Tako so dr. Alešu Bošnjaku pred kratkim podelili tudi še en direktorski mandat. Proti je glasoval le eden od predstavnikov ustanovitelja IZUM-a, ki edini ni v konfliktu interesov.

Glede zaslug marljivih knjižničark in knjižničarjev pri “ustvarjanju” COBISS-a pa kot vodilni avtor sistema dobro vem, da je pri organizacijski in vsebinski zasnovi sistema COBISS sodelovalo le nekaj kreativnih knjižničark in knjižničarjev, nekaj tisoč zaposlenih v knjižnicah pa danes brezplačno uporablja aplikacije COBISS pri obdelavi knjižničnega gradiva in pri drugih opravilih v nacionalnem knjižničnem informacijskem sistemu COBISS.SI. Navedeno pa ne delajo za IZUM, ki bi se jim moral za to zahvaljevati, temveč je to njihova delovana obveznost v službi uporabnikov knjižnični storitev.

Organizacijski model sistema COBISS je svetovna inovacija z najvišjim možnim “donosom” glede na stroške. Koristi se med drugim odražajo v visoki učinkovitosti knjižnic pri obdelavi/katalogizaciji knjižničnega gradiva, visoki kakovosti bibliografskih zapisov, multifunkcionalnosti baz podatkov, učinkoviti dostopnosti knjižničnega gradiva in v transparentnosti rezultatov raziskovalnega dela. Zasluge za to pa nimajo “predvsem” knjižničarke in knjižničarji, temveč snovalci organizacijskega modela sistema in aplikacij COBISS.

Ob tem je vodstvo IZUM-a verjetno tudi taktično pozabilo, kako so nekatere knjižničarke in knjižničarji celo:

-nasprotovali integriranemu vodenju knjižničnih katalogov in bibliografij v sistemu COBISS,

-nasprotovali vključitvi manjših splošnih in šolskih knjižnic v COBISS.SI,

-pri pripravi Zakona o knjižničarstvu pred letom 2000 nasprotovali opredelitvi COBISS-a kot nacionalnega sistema in

-leta 2010 (s pomočjo Odvetniške družbe Čeferin) nasprotovali uveljavitvi kriterijev za ugotavljanje njihove usposobljenosti za vzajemno katalogizacijo, ki je pogoj za kakovost bibliografskih zapisov v sistemu COBISS.SI.

Nasprotovanje vodje Univerzitetne službe za knjižnično dejavnost na Rektoratu Univerze v Ljubljani leta 2017 predlogu, da se Rektorska konferenca pridruži pobudi skupine evropskih poslancev iz Slovenije, da se projekt COBISS.Net uvrsti med strateške projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja Republike Slovenije, kot sta to pred tem že storila MIZŠ in SAZU, pa je bilo že več kot absurdno.

0 Komentarjev

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo


Ekscentrični Milanović ni rešil hrvaške levice, slavila je ponovno HDZ

Hrvaške parlamentarne volitve, razpisane za 17. april, niso prinesle zmagoslavja levosredinske opozicije, zbrane okoli socialnih demokratov (SDP) pod poetičnim imenom Reke pravice prihajajo (Reke pravde dolaze). Zgodba nekdanje Kukuriku koalicije se ni ponovila. Kot vse kaže, bo SDP s partnerji dobila vsaj 20 mandatov manj kot HDZ v 151-članskem saboru. To pa je rezultat, ki nikakor ne more veseliti hrvaške levice, še manj predsednika države, ki se je želel aktivno vključiti v predvolilno kampanjo. Operacija Z, kot so na Hrvaškem imenovali “volilno intervencijo” predsednika republike Zorana Milanovića, torej ni uspela. Varuhom ustavnega reda je odleglo, zadovoljni so seveda tudi v desnosredinski HDZ in stranki Domovinsko gibanje, ki se je uvrstila na tretje mesto.

Demografsko-migrantski samomor Evrope se nadaljuje

Evropski parlament v Bruslju je razpravljal in odločal o t. i. evropskem migracijskem paktu ter ga tudi sprejel. Z njim naj bi Evropska unija “celovito uredila upravljanje migracij”, kar so ponovno le obljube. V realnosti pa ostajajo odprta nekatera ključna vsebinska vprašanja, ki jih ne gre pavšalno politizirati, vsekakor bodo ostala del razprave v evropskem medijskem in političnem prostoru. Naš sodelavec Maksimiljan Fras se je zato lotil odmevnih knjig britanskega avtorja Douglasa Murrayja. Murray se namreč, kot ugotavlja Fras, v svojih treh knjigah Nenavadna smrt Evrope, Norost množic in Vojna proti Zahodu spretno giblje znotraj provokativnih tem, piše v jasnem in razumljivem jeziku ter naravnost kliče k javni razpravi o družbenih vprašanjih, ki jih odpira. Migracije, posebej nezakonite, s katerimi se soočata Slovenija in Evropa, so zagotovo eno od njih.

Kdo ali kaj sploh še lahko reši Svobodnjake pred potopom na evropskih volitvah?

Sestavljanje Svobodnjaške liste za evropske volitve je v bistvu nekakšen strnjen odraz, prikaz delovanja trenutne vlade. Kaže se izredno plitek kadrovski bazen, vsebinska votlost, kaotična organizacija, spori med frakcijami, pridruženimi člani, predvsem pa odsotnost kredibilnega, verodostojnega vodenja. Svoboda je najprej določila sedem članov liste, ki jih predsednica sveta stranke na novinarski konferenci niti ni znala našteti, eden od sedmih potrjenih članov (Klemen Grošelj, ex LMŠ) pa je včeraj užaljeno umaknil svoje soglasje h kandidaturi. Očitno je, da je predsednik stranke in vlade v stiski in brez resnih idej, v poplavi takšnih in drugačnih svetovalcev, svetovalk, mešetari z imeni in “šank” idejami, popolnoma enako kot vodi vlado.

Ali je naša pokojninska blagajna res tempirana fiskalna bomba?

Verjetno ne mine teden, da ne bi prebrali kakšnega prispevka o nevarnostih in tveganjih Slovenije zaradi neugodnih demografskih gibanjih zaradi vse večjega deleža starejših oseb. Že leta, če ne desetletja, tako beremo članke, kako je naša pokojninska blagajna prazna, kako bo vprašljivo izplačevanje pokojnin tudi v sedanji višini, kako bomo morali namenjati za pokojnine največ med vsemi državami EU, kako bo potrebno delati “do smrti” in podobno. A ko pogledamo tekoča gibanja, so vsaj dosedanji trendi daleč od zloveščih napovedi. V zadnjih 30 letih samostojne države namenjamo za pokojnine ves čas približno podoben odstotek BDP. O zlomu pokojninskega sistema govorimo že deset ali dvajset let, razmere v tem času pa so se celo nekoliko izboljšale …

Priznanje Palestine, zloraba zunanje politike in Vojko Volk kot najboljši zunanji minister

Koalicija Roberta Goloba vedno več pozornosti namenja zunanji politiki, saj so priznanje Palestine, izgon ruskega atašeja in aktivnosti Slovenije v Varnostnem svetu OZN vedno priročne zgodbe za preusmerjanje pozornosti domače javnosti. Koga zanimajo hirajoče državno zdravstvo, poplava stavk, precenjeni infrastrukturni projekti, korupcija na vsakem koraku delovanja vlade, politično kadrovanje, popoplavna obnova in podobo, če pa so tu odmevne zgodbe, ki zaposlujejo javnost, da se ji ni treba ukvarjati z aktualnimi problemi in zanje najti krivca. Toda zloraba diplomacije oziroma zunanje politike za domače, notranjepolitične igrice je vedno nevarna in se praviloma konča s težkimi posledicami za tistega, ki si je to privoščil.

Tanja je vrgla puško v koruzo. Bodo njeni tovariši sposobni resnične preobrazbe?

Socialne demokrate, ki jih pričakovano zapušča Tanja Fajon, še danes definira, a hkrati tudi notranje frustrira fenomen Boruta Pahorja. Nekdanji predsednik republike in šef stranke SD, ki se mu nekateri luzerji na levici posmehujejo in ga podcenjujejo, je namreč edini voditelj stranke SD, ki je doslej z njo zmagal na volitvah in ji omogočil prevzem oblasti. O številnih razlogih, zakaj je Pahorju to uspelo, lahko debatiramo na široko, ampak ob vseh zunanjih okoliščinah, ki so mu šle v prid, gotovo ne moremo mimo tega, da je Borut Pahor otrok stranke SD, insajder, narejen in zgrajen politični človek, ki je dojel pomen spoštljive komunikacije in spoštovanja drugače mislečih, političnih konkurentov na obeh ideoloških polih.

Zmagal je Stalinov rek: “Ni pomembno, kako ljudje glasujejo, ampak kako preštejemo glasove!”

Naslovni, menda avtorski Stalinov stavek je morda res legenda, mit, a je v Rusiji še kako resničen v teh dneh, kot je tudi nauk za marsikatere bolj demokratične volitve v nam bližnjih državah. Putinovemu “plebiscitu” je težko reči volitve, ker niti ne vemo, ali je odstotek podpore zmagovalcu realen, ali je podatek volilne udeležbe resničen. Teh končnih, rekordnih 87 odstokov podpore Putinu in 77-odstotna volilna udeležba sta vredni namreč prav toliko kot Putinove napovedi, da ne bo posredoval v Gruziji, Čečeniji, da ni bil on tisti, ki je organiziral odcepitve Krima od Ukrajine, da nima pojma o tem, kaj so pripravljali domnevni uporniki v Donbasu, da ni dobavil raket, ki so sestrelile nesrečno, že malce pozabljeno malezijsko letalo MH17….

Nevarno igranje z neprestanimi proračunskimi primanjkljaji

Januarja so bili objavljeni prvi podatki o proračunskih gibanjih v letu 2023. Po predhodnih podatkih smo leto zaključili z 2,3 milijarde evri proračunskega primanjkljaja, kar pomeni 3,7 % BDP. Glede na lani sprejete rebalanse proračuna, po katerih se je primanjkljaj gibal tudi preko 3 milijarde evrov, nas takšna številka niti ne preseneča, prav tako pa ni povzročila kakšne posebne zaskrbljenosti ali odpirala vprašanj. A najbrž bi se morali zamisliti nad tem, da smo imeli v “normalnem” letu 2019 (pred pretresi kot so bili kovid, energetska kriza, vojne) še 220 milijonov evrov letnega presežka, lanski rezultat pa je bil primerjalno slabši za več kot 2,6 milijarde evrov. In to v 2023, ko smo imeli pravzaprav ugodne gospodarske rezultate in je bil BDP realno kar 8 % višji kot leta 2019.