“Tisti, ki molči in hodi s sklonjeno glavo, umre vsakič. Tisti, ki govori na glas in hodi z dvignjeno glavo, umre samo enkrat.”

Avtor: | 25. decembra, 2022

S tem citatom, ki ga pripisujejo znamenitemu italijanskemu tožilcu Giovanniju Falconeju, žrtvi maščevanja sicilijanske mafije, je odhajajoča ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar zaključila svoj zadnji govor v Državnem zboru. Po teh besedah je molče odšla, ostala pa so številna neodgovorjena vprašanja. Zakaj je citirala ravno Falconeja? Ali je v tem citatu morda skrito sporočilo, pa je morda preveč boleče in grozljivo, da bi ga ubesedila? Glede na to, da je bila Bobnarjeva izredno dobro informirana ministrica, je njena opozorila, še zlasti tista skrita, potrebno jemati zelo resno.

Zgodbo razumemo, podrobnosti pa še ne poznamo, je po seji poslanske skupine Gibanja Svobode, ki se jo je udeležil premier Robert Golob, oni dan povedal vodja poslancev Gibanja Svoboda Borut Sajovic in zagotovil, da ima Golob v primeru Bobnarjeve njihovo polno podporo. Sami poročila Bobnarjeve in Lidava sicer da še niso videli, a so kljub temu podprli predsednika pri njegovih odločitvah.

Vse to kaže, na kakšnem nivoju dela in odloča poslanska skupina vladajoče stranke. Brez podrobnejših nasprotnih argumentov podprejo odločitve svojega predsednika, ne da bi podrobneje raziskali, za kaj sploh gre. To bi nas moralo vse zelo skrbeti. Golob pač nima demokratičnega nadzora nad svojim delom in odločitvami niti znotraj svoje stranke.

Potem pa se je nekaj časa vrtelo vse okoli odstopa ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar, ki je čez noč postavil državo v resno politično krizo. Če predsednik vlade reče, da ti ne zaupa, pač greš, je modroval Marjan Šarec, in misel tedna so mediji hitro povzeli.

To ni bila šala, kar bi lahko sicer pričakovali od Marjana, ampak resen zaključek enega od bivših predsednikov vlade. Nato se je večina medijev trudila opravičevati veliko napako predsednika vlade, ki že kaže držo avtokrata – in za avtokrate je znano, da problemov v vladi ne rešujejo na demokratični način. A mediji se niso pustili: v studije so klicali tudi bivše ministre, med njimi nekdanjega notranjega ministra Poklukarja, ki je bil prepričan, da ko izgubi minister politično zaupanje predsednika vlade, pač takoj gre. Vinko Gorenak, prav tako nekdanji notranji minister, pa je podprl pokončno držo ministrice Bobnarjeve.

Ministrica je v izjavi za medije jasno povedala, da ni prenesla nadaljnjih pritiskov predsednika vlade, kar je gotovo dovolj za odstop. Izpostavila je, da je predsednik vlade zahteval zamenjavo nekoga v policiji, ki ni niti politično aktiven in je profesionalni državni uslužbenec. Od nje je premier zahteval, da se zamenja “uni tam doli v Novi Gorici”Golob je zaupanje vame pogojeval z odpustitvijo določene osebe iz policije, je povedala ministrica. Torej ne drži, da je odstopila prostovoljno, morala je odstopiti, ker ni bila pripravljena narediti vsega, kar je od nje zahteval premier. Poleg tega ima predsednik vlade že nekaj časa svoje varovanje, ki ni del policije. In ona se je temu uprla, ker je trdnega mnenja, da se mora politika končati pred pisarno direktorja policije.

“Robert Golov je bil prvi premier v zgodovini Slovenije, ki je zavrnil imenovanje generalnega direktorja policije, ki ga je predlagala kak minister ali ministrica za notranje zadeve.”

Pojavljali so se tudi očitki Bobnarjevi, da z v.d. direktorjem policije nista zamenjala nekaterih kadrov, ki so delovali pod prejšnjo vlado Janeza Janše, čeravno so v policiji samo v pol leta zamenjali že 76 javnih uslužbencev. Zdi se, da je glavna naloga te vlade počistiti vse kadre, ki so po njihovi oceni kakorkoli blizu SDS. Po tej logiki bo treba postopoma ukiniti vse stranke, da bo edina stranka Gibanje Svoboda, službo v državni upravi pa boste dobili le pod pogojem, če boste član Gibanja Svoboda. Kar menda ni enostavno, saj lahko postanete član le, če nekdo, ki je že član, jamči za vas.

Svoj zadnji nastop v parlamentu je gospa ministrica Bobnarjeva tako končala z besedami palermskega tožilca Giovannija Falconeja , znamenotega borca proti sicilijanski mafiji, ki so ga skupaj z ženo in tremi policisti, ki so ga spremljali, umorili mafijski botri v eni največjih nastavljenih eksplozij:

“Tisti, ki molči in hodi s sklonjeno glavo, umre vsakič. Tisti, ki govori na glas in hodi z dvignjeno glavo, umre samo enkrat.”

In potem je molče odšla, ne da bi odgovorila na številna vprašanja, ki se ob njenem govor porajajo kar sama po sebi. Ni nam odgovorila, zakaj je citirala ravno Falconeja. Je v tem citatu morda skrito sporočilo, ki nam ga je hotela prenesti ob slovesu, pa je morda preveč boleče in grozno, da bi ga ubesedila, zato je uporabila besede sodnika Falconeja? Bobnarjeva je bila izredno dobro informirana ministrica, zato je njena opozorila, četudi so skrita, potrebno jemati zelo resno.

+++

Nič ne pomaga, zanikanje predsednika vlade, da nihče od svobodnjakov na zahteva zamenjave vodilnih, je sprožilo smeh v parlamentarnih klopeh. Sploh zdaj, ko minister Bešič kot član Svobode in celo podpredsednik vlade, javno zahteva zamenjavo direktorice ZD Ljubljana, ki jo imenuje župan Ljubljane.

Poslanska vprašanja v parlamentu so po dolgem času pokazala, da vseeno imamo opozicijo. Premierju so zastavili nekaj zelo konkretnih in zanj neprijetnih vprašanj, na katera je moral odgovoriti, pa čeprav se je pri tem ponovno sprenevedal in poskušal oprati sleherne odgovornosti.

Prebudili pa so se, končno, tudi nekateri mediji. Počasi se zbujajo iz umetne kome, ki je zadnjega pol leta izgledala nekako tako, kot da so na medenih tednih z oblastjo. Izstopajoč je bil intervju Uroša Slaka s predsednikom vlade na POP TV. Slak ga je odkrito vprašal, ali je zahteval odpustitev določene osebe iz policije. Ne boste verjeli, predsednik vlade Golob je šestkrat povedal Bobnarjevi, da se moti, kajti če šestkrat to poveš, potem to gotovo ni res. Predsednik je bil prvi v zgodovini Slovenije, ki je zavrnil imenovanje generalnega direktorja policije, ki ga je predlagal kak minister oziroma ministrica za notranje zadeve. No, tukaj predsednik prizna, da je imenovanje direktorja policije politično imenovanje. In hkrati predlaga, naj Slak neha brati pismo Bobnarjeve, ker to, kar tam piše, ni res. Elegantno je ministrico razglasil za lažnivko.

Sledi retorično vprašanje, če se on ne more pogovarjati z ministri, ali je to prav? Očitno ni, ker se Golob z Bobnarjevo ni uspeli pogovarjati dovolj dobro kar šest mesecev. Golob zsvoji daj zatrjuje, da sta program depolitizacije policije pripravila Bobnarjeva in Lindav, vendar se ne more izogniti odgovornosti, da ga je on kot premier potrdil in tako “legaliziral” program kadrovskega čiščenja policije. Depolitizacija policije je doslej terjala že 76 žrtev med zaposlenimi v policiji – ampak za Goloba to ni vmešavanje politike v policijo.

Policija kot stroka je ideji novega varovanja predsednika seveda nasprotovala. Toda Golob pove, da se je hotel izogniti, da bi ga varovala “politizirana policija”. Ni mu bilo všeč, da je bil slikan z mladoletnim sinom v Bruslju in da je fotografija prišla v medije. Ali je mogoče verjeti gospodu predsedniku, da je bil tako naiven, da je resnično mislil, da ga noben novinar, ki običajno spremljajo predsednike na njihovih poteh, ne bo slikal z otrokom? Temu se reče naivnost, in nima nobene zveze s sposobnostjo ljudi, ki ga varujejo. Mimogrede, Golob je s to izjavo zelo diskreditiral varnostno službo, ki danes varuje še druge visoke politike. Očitno pa je premier zdaj postal strokovnjak tudi na varnostnem področju

+++

Čisto potihem je vlada v teh burnih dneh s 470-milijonsko finančno injekcijo dokapitalizirala HSE. Ni kaj, dobro ste to izpeljali – daleč stran od medijev in državljanov, ki so se ukvarjali z odstopom ministrice in z iskanjem osebnih zdravnikov, kar je za državljane, ki se vsakodnevno srečujejo z novimi zdravstvenimi problemi in odhodi zdravnikov, veliko bolj pomemben problem kot odstop ministrice Tanje Bobnar. Državljani brez osebnega zdravnika bi veliko raje videli odstop ministra Danijela Bešiča Loredana in končanje te stiske v osnovnem zdravstvu, ki ni bila tako huda niti v času kovid epidemije, ko je kar lepo število zdravnikov iz osnovnega zdravstva in javnega zdravja aktivno delalo na bolnišničnih oddelkih.

In ob tem, ko sedanja koalicija ne podpira privatizacije v zdravstvu, pa predsednik vlade po podatkih iz medijev pripravlja privatizacijo energetskih sistemov, zato je bolje, da se ropota v zdravstvu, da se lahko zadaj čisto tiho in v miru pelje privatizacijo energetike. Kajti energetika je za energetskega strokovnjaka Goloba veliko pomembnejša kot zdravstvo, ki je – kot izgleda – samo predmet manipulacije za doseganje drugih ciljev. To manipulacijo očitno po navodilih iz ozadja izvaja minister za zdravje.

0 Komentarjev

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar

Napad učinkovitih Hrvatov ali nesposobnost upravljanja slovenske države?

Zanimivo je prebiranje medijskih komentarjev ob zadnjih prodajah slovenskih podjetij kupcem iz tujine, predvsem s Hrvaške. Vemo, da so se procesi prodaj slovenskih podjetij najbolj intenzivno dogajali po prejšnji krizi, v obdobju 2009 – 2014. Takrat deloma na zahtevo EU ter še bolj zaradi finančnih razlogov (prezadolžene družbe, pomanjkanje finančnih virov v bankah, ki so morale vračati posojila). Takšno stanje je bila posledica izjemne gospodarske in tudi prevzemne aktivnosti v letih pred 2008, ki pa ni temeljila na realnih osnovah (lastnih denarnih virih), temveč posojilih iz tujine.

Eurosong 2025 ali kako bo Logar prevzel SDS

Logarjeva izjava za tednik Reporter, češ da bi bil pripravljen kandidirati za predsednika SDS, je lep zaključek evrovizijske popevke. Na Švedskem.je slavil švicarski Nihče (Nemo), ki se ne opredeljuje niti kot moški niti kot ženska, kar bi lahko v političnem jeziku prevedli, kot da ni ne tič ne miš. Sarkastična primerjava z Logarjevim popotovanjem od SDS do nečesa velikega, kar šele pride, se ponuja kar sama. Leto in pol po razglasitvi rezultatov predsedniških volitev, ko je Logar povedal znameniti stavek, kako da je vse skupaj začetek nečesa velikega, je nastopilo tveganje t.i. praznega teka. Pozornost medijev je začela pešati, javnomnenjske ankete niso zastonj in nekaj je bilo treba ukreniti. Izjava o pripravljenosti prevzema SDS je zadetek v polno.

Javni intelektualci, Butalci

Naši “javni intelektualci” ne poznajo kritičnega dvoma, ki je značilen za pravega razumnika, zato tako lahkotno zavračajo vse, ki jim podržijo ogledalo. In da so še močnejši, se združujejo v trope in podpisujejo, kar jim ponudijo vodilni razgrajači, mnogi od njih podpišejo nekaj, česar sploh niso prebrali, kot je pred časom na javnem kraju in pred kamerami tedanja poslanka Levice brez zadržka podpisala fašistični manifest. Zato ti opranoglavci resnično verjamejo, da se ubogi hamasovci samo branijo, da muslimani ljubijo geje in lezbijke, da je Koran knjiga prijaznih nasvetov, kako jesti z desnico in si zadnjico brisati z levico, kako so ženske manjvredna bitja, pokorna moškim in psi ter svinje nečiste živali.

Obzorja duha Mateja Tonina in Janeza Ciglerja Kralja

Novinarsko častno razsodišče je ugotovilo, da je nuna Romana Kocjančič, ki na nacionalki urejuje versko oddajo Obzorja duha, kršila Kodeks novinarske etike, ko je v prispevku o predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja diskriminirala podpornike zakona, saj jim je bila kratena pravica, da v oddaji enakopravno predstavijo svoje poglede. Toda Romano Kocjančič sta v bran vzela Matej Tonin, predsednik Nove Slovenije, in vodja njene poslanske skupine Janez Cigler Kralj, ki sta zgodbo obrnila na glavo in iz urednice naredila žrtev, in sicer z argumentom, da utišanje argumentov, ki ti niso všeč, vodi v totalitarizem – in da se je temu treba upreti.

Kaj nas je Manca Košir naučila o umiranju

Že dolgo se ni slovenska javnost tako spontano in enotno odzvala na kakšno žalostno novico, kot se je pred dnevi na smrt Mance Košir. Resda je kot profesorica novinarstva na Fakulteti za družbene vede sooblikovala več generacij slovenskih novinark in novinarjev, vendar je bila precej več kot le pedagoginja, ni bila le novinarka, pisateljica publicistka in intelektualka, ki se je v ključnih trenutkih slovenske države postavila ob bok njenim ustanovnim očetom, o čemer sicer ni veliko govorila, še manj pa se s tem hvalila. Manca Košir je bila predvsem dober človek.

Odprto pismo: Kdo je kriv, da nam Janezi in Roberti povzročajo škodo

Upanja za našo demokracijo ne vidim ne v Janši ne v Golobu, niti v kateremkoli zmagovalcu prihodnjih volitev. Razen, če bi se po kakšnem čudežu pojavil tak zmagovalec – vseeno, ali je to Janša ali Golob ali kdorkoli tretji -, ki bi postavil kontrolo samemu sebi, postavil institucijo, ki bi mu preprečevala povzročanje škode, bila preventiva pred neumnostmi. Ker samo opozicija v parlamentu je dandanes premalo. Krivdo za stanje v državi pa vidim tudi v Aktivnih državljanih, ki se vsako jutro zbujamo v strahu, kakšno neumnost bomo spet slišali ali prebrali ta dan.

1. maj – Intervju z umetno inteligenco

Namesto nepotrebnega politiziranja prvomajskega praznovanja, ki nam razen višje branosti ne bi prineslo nič pametnega, smo se raje odločili, da o pomenu delavskega praznika povprašamo umetno inteligenco. Odgovori so večinoma pričakovani. Se pa vseeno zdi, da ima tudi trenutno dosegljiva umetna inteligenca jasno politično usmerjenost. Na nekaj mestih smo vseeno uredniško nekoliko posegli v odgovore umetne inteligence. Če najdete vsaj en takšen poseg, lahko nanj opozorite v komentarjih bralcev.

Država proti Jakliču in pravica do svobode izražanja

Ugotovitev, da je bil Klemen Jaklič kot ustavni sodnik več let tudi popoldanski samostojni podjetnik, lahko razumemo v kontekstu kaznovanja oziroma maščevanja za vse njegove pretekle “grehe”. Toda Mladina, ki naj bi “prepovedano pridobitno dejavnost” ekskluzivno razkrila, je očitno nasedla svojemu viru. Ali je Globoko grlo res uspel tako dobro zmanipulirati medij, ali pa je Mladina zavestno ustvarila lažno novico (fake news), je pravzprav vseeno, čeprav obstajajo indici, da je šlo pri zgodbici o “sodniku podjetniku” za inside job, torej za maščevanje Jakličevih sodniških kolegov oziroma kolegic. Tisto, kar je edino relevantno, in kar je kar nekoliko presenetljivo prostodušno povedal tudi profesor Rajko Pirnat, lahko strnemo v enem samem stavku: Kar je počel Jaklič, sicer ni v duhu zakonodaje, vendar ni nezakonito. Naj ob tem dodamo še retorično vprašanje, zakaj ustavni sodniki in sodnice sploh potrebujejo popoldanske espeje ali dopolnilno delo. Je kdo pomislil, da morda zato, ker so preslabo plačani?