Kaj, če … (Pismo Božičku ali Dedku Mrazu, kakor vam je ljubše)

Ključnik: božič | država | EU | kaj | Slovenija | želje

Avtor: | 23. decembra, 2022

Kaj, če bi imeli spet pravo zimo? Kaj, če bi decembra ali vsaj januarja lahko kidali sneg? Kaj, če bi lahko veselo postavili gajbico na skidano parkirno mesto in se kreativno prepirali s sosedi na to temo? Kaj, če bi bila RTV Slovenija neodvisna? Kaj, če bi Jonas spet igral biljard? Kaj, če bi imeli poceni elektriko? Kaj, če bi Peter Prevc spet zmagal? Kaj, če bi imeli predsednika ali predsednico vlade, ki ne bi lagal(a)?

Kaj, če bi Putin spoznal, da je vojna brez veze, pobijanje Ukrajincev pa zločin? Kaj, če bi imeli doma vsi takšno civilno družbo, ki si lahko privošči dopust v Braziliji? Kaj, če bi Janez Janša odstopil in se umaknil na mesto častnega predsednika SDS? Kaj, če bi Milan Kučan užival v pokojnini in nehal urejati državo prek svojih satelitov? Kaj, če bi uredili zdravstvo? Kaj, če bi uredili dolgotrajno oskrbo državljanov? Kaj, če bi imeli pravičen plačni sistem v javnem sektorju? Kaj, če bi končno zgradili, omogočili stabilen vir vode za Slovensko Istro, da poleti ne bo spet panike? Kaj, če bi Logar prevzel SDS? Kaj, če bi Borut Pahor postal odposlanec EU za prekinitev zločinske agresije Rusije na Ukrajino? Kaj, če bi končno zgradili še eno nuklearko, da bomo energetsko samozadostni? Kaj, če bi imeli termoelektrarno, za katero lahko sami nakopljemo dovolj premoga? Kaj, če bi končno kaznovali nekoga, ki je ukradel milijone v zgrešenem projektu TEŠ 6?

Kaj, če bi imeli neodvisna sodišča? Kaj, če tudi enostavni postopki pred sodišči ne bi trajali več let? Kaj, če bi nekdo končno uredili informacijsko tehnologijo v zdravstvu? Kaj, če bi Hrvaška spoštovala arbitražni sporazum? Kaj, če bi Avstrija nehala z bizarnim nadzorom na meji s Slovenijo? Kaj, če bi bilo glasovanje o predsedniku olimpijskega komiteja javno? Kaj, če bi morali uredniki medijev o svojem premoženju poročati KPK?

Kaj, če bi Ljubljana končno dobila sodobno železniško in avtobusno postajo? Kaj, če bi imeli v Mariboru dovolj snega in Zlata lisica ne bi bila v Kranjski Gori? Kaj, če bi bile seje Vlade Republike Slovenije javne? Kaj, če tožilstvo ne bi vedno izgubilo, pozabilo ali založilo dokazov o kaznivih dejanjih proti županu Ljubljane? Kaj, če bi vsi državljani imeli osebnega zdravnika? Kaj, če bi za plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje dobili tudi dejansko storitev v realnem času? Kaj, če predsednica države ne bi imela kazenske ovadbe zaradi ponarejanja dokumentov?

Kaj, če bi kdo pojasnil, kaj je dodana vrednost Državnega sveta? Kaj, če ne bi imeli podnebnih sprememb? Kaj, če bi predsednik ZDA vedel zase? Kaj, če bi imeli v Sloveniji neodvisne medije, novinarje? Kaj, če bi končno obnovili cesto na Vršič? Kaj, če bi Slovenija spet postala evropski prvak v košarki? Kaj, če bi evropski prvaki v košarki pozdravili ljudi na Kongresnem trgu, namesto da imajo zasebno zabavo s Severino?

Kaj, če bi prepovedali metanje in prodajo petard? Kaj, če bi namesto enega tira na Primorsko, v Luko Koper, zgradili dva? Kaj, če bi naredili nadzemno magnetno železnico od Ljubljane do Brnika? Kaj, če bi sistemsko uredili recikliranje steklenic in druge embalaže?

Kaj, če bi imeli vsi otroci brezplačno šolo v naravi? Kaj, če bi uredili taksi službo Ljubljani? Kaj, če bi uredili namakanje kmetijskih zemljišč in se prilagodili podnebnim spremembam? Kaj, če bi imeli spet svojo nacionalno letalsko družbo? Kaj, če bi končno dogradili Stožice in uredili to arhitekturno sramoto? Kaj, če bi na volitvah volili ljudi z integriteto in jasnim načrtom za upravljanje države?

Kaj, če si zaželimo vse dobro v novem letu?

0 Komentarjev

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar

Napad učinkovitih Hrvatov ali nesposobnost upravljanja slovenske države?

Zanimivo je prebiranje medijskih komentarjev ob zadnjih prodajah slovenskih podjetij kupcem iz tujine, predvsem s Hrvaške. Vemo, da so se procesi prodaj slovenskih podjetij najbolj intenzivno dogajali po prejšnji krizi, v obdobju 2009 – 2014. Takrat deloma na zahtevo EU ter še bolj zaradi finančnih razlogov (prezadolžene družbe, pomanjkanje finančnih virov v bankah, ki so morale vračati posojila). Takšno stanje je bila posledica izjemne gospodarske in tudi prevzemne aktivnosti v letih pred 2008, ki pa ni temeljila na realnih osnovah (lastnih denarnih virih), temveč posojilih iz tujine.

Eurosong 2025 ali kako bo Logar prevzel SDS

Logarjeva izjava za tednik Reporter, češ da bi bil pripravljen kandidirati za predsednika SDS, je lep zaključek evrovizijske popevke. Na Švedskem.je slavil švicarski Nihče (Nemo), ki se ne opredeljuje niti kot moški niti kot ženska, kar bi lahko v političnem jeziku prevedli, kot da ni ne tič ne miš. Sarkastična primerjava z Logarjevim popotovanjem od SDS do nečesa velikega, kar šele pride, se ponuja kar sama. Leto in pol po razglasitvi rezultatov predsedniških volitev, ko je Logar povedal znameniti stavek, kako da je vse skupaj začetek nečesa velikega, je nastopilo tveganje t.i. praznega teka. Pozornost medijev je začela pešati, javnomnenjske ankete niso zastonj in nekaj je bilo treba ukreniti. Izjava o pripravljenosti prevzema SDS je zadetek v polno.

Javni intelektualci, Butalci

Naši “javni intelektualci” ne poznajo kritičnega dvoma, ki je značilen za pravega razumnika, zato tako lahkotno zavračajo vse, ki jim podržijo ogledalo. In da so še močnejši, se združujejo v trope in podpisujejo, kar jim ponudijo vodilni razgrajači, mnogi od njih podpišejo nekaj, česar sploh niso prebrali, kot je pred časom na javnem kraju in pred kamerami tedanja poslanka Levice brez zadržka podpisala fašistični manifest. Zato ti opranoglavci resnično verjamejo, da se ubogi hamasovci samo branijo, da muslimani ljubijo geje in lezbijke, da je Koran knjiga prijaznih nasvetov, kako jesti z desnico in si zadnjico brisati z levico, kako so ženske manjvredna bitja, pokorna moškim in psi ter svinje nečiste živali.

Obzorja duha Mateja Tonina in Janeza Ciglerja Kralja

Novinarsko častno razsodišče je ugotovilo, da je nuna Romana Kocjančič, ki na nacionalki urejuje versko oddajo Obzorja duha, kršila Kodeks novinarske etike, ko je v prispevku o predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja diskriminirala podpornike zakona, saj jim je bila kratena pravica, da v oddaji enakopravno predstavijo svoje poglede. Toda Romano Kocjančič sta v bran vzela Matej Tonin, predsednik Nove Slovenije, in vodja njene poslanske skupine Janez Cigler Kralj, ki sta zgodbo obrnila na glavo in iz urednice naredila žrtev, in sicer z argumentom, da utišanje argumentov, ki ti niso všeč, vodi v totalitarizem – in da se je temu treba upreti.

Kaj nas je Manca Košir naučila o umiranju

Že dolgo se ni slovenska javnost tako spontano in enotno odzvala na kakšno žalostno novico, kot se je pred dnevi na smrt Mance Košir. Resda je kot profesorica novinarstva na Fakulteti za družbene vede sooblikovala več generacij slovenskih novinark in novinarjev, vendar je bila precej več kot le pedagoginja, ni bila le novinarka, pisateljica publicistka in intelektualka, ki se je v ključnih trenutkih slovenske države postavila ob bok njenim ustanovnim očetom, o čemer sicer ni veliko govorila, še manj pa se s tem hvalila. Manca Košir je bila predvsem dober človek.

Odprto pismo: Kdo je kriv, da nam Janezi in Roberti povzročajo škodo

Upanja za našo demokracijo ne vidim ne v Janši ne v Golobu, niti v kateremkoli zmagovalcu prihodnjih volitev. Razen, če bi se po kakšnem čudežu pojavil tak zmagovalec – vseeno, ali je to Janša ali Golob ali kdorkoli tretji -, ki bi postavil kontrolo samemu sebi, postavil institucijo, ki bi mu preprečevala povzročanje škode, bila preventiva pred neumnostmi. Ker samo opozicija v parlamentu je dandanes premalo. Krivdo za stanje v državi pa vidim tudi v Aktivnih državljanih, ki se vsako jutro zbujamo v strahu, kakšno neumnost bomo spet slišali ali prebrali ta dan.

1. maj – Intervju z umetno inteligenco

Namesto nepotrebnega politiziranja prvomajskega praznovanja, ki nam razen višje branosti ne bi prineslo nič pametnega, smo se raje odločili, da o pomenu delavskega praznika povprašamo umetno inteligenco. Odgovori so večinoma pričakovani. Se pa vseeno zdi, da ima tudi trenutno dosegljiva umetna inteligenca jasno politično usmerjenost. Na nekaj mestih smo vseeno uredniško nekoliko posegli v odgovore umetne inteligence. Če najdete vsaj en takšen poseg, lahko nanj opozorite v komentarjih bralcev.

Država proti Jakliču in pravica do svobode izražanja

Ugotovitev, da je bil Klemen Jaklič kot ustavni sodnik več let tudi popoldanski samostojni podjetnik, lahko razumemo v kontekstu kaznovanja oziroma maščevanja za vse njegove pretekle “grehe”. Toda Mladina, ki naj bi “prepovedano pridobitno dejavnost” ekskluzivno razkrila, je očitno nasedla svojemu viru. Ali je Globoko grlo res uspel tako dobro zmanipulirati medij, ali pa je Mladina zavestno ustvarila lažno novico (fake news), je pravzprav vseeno, čeprav obstajajo indici, da je šlo pri zgodbici o “sodniku podjetniku” za inside job, torej za maščevanje Jakličevih sodniških kolegov oziroma kolegic. Tisto, kar je edino relevantno, in kar je kar nekoliko presenetljivo prostodušno povedal tudi profesor Rajko Pirnat, lahko strnemo v enem samem stavku: Kar je počel Jaklič, sicer ni v duhu zakonodaje, vendar ni nezakonito. Naj ob tem dodamo še retorično vprašanje, zakaj ustavni sodniki in sodnice sploh potrebujejo popoldanske espeje ali dopolnilno delo. Je kdo pomislil, da morda zato, ker so preslabo plačani?